Živijo.  Zanima me vaše mnenje. Enostavno nevem kje naj najdem nekoga ki mi bo povedal ali sem zmešana jaz ali moj partner.

Imava 3 otroke. Vedno je bil bolj len,kavč je njegov najljubši prijatelj. Ampak z leti in dnevi postaja to vse slabše. Če zjutraj ni v službi,spi tudi do 12h. Za vikende tako ali tako nikoli ne vstane. Nikoli. Tudi če se dogovoriva da pelje otroke zjutraj, ta dogovor nikoli ni izpeljan. Ga zbujam. Vedno pogleda in reče ja saj ne spim,bom vstal. In vedno zaspi nazaj. Tako da se mi že sploh neda več ukvarjati stem in ga vcasih pač pustim. Potem pa, ko vstane ob 12 pa sem spet jaz kriva zakaj ga ne zbudimo-pa ceprav sem ga 100x,tudi otroci ga zbujajo.

Res je da nisem v službi trenutno,ampak od njega vseeno pricakujem da kdaj vstane,skuha kavo,naredi zajtrk…odpelje otroke v vrtec. Vcasih si že mislim da nimam pravice tega zahtevati od njega ker nisem v službi.  Ampak konec dneva samo padem v posteljo,ker dejansko se cel dan ne vsedem. Ko otrok ni doma čistim ,ko pridejo pa hocejo vso mojo pozornost,sploh najmlajša ki se še doji. No , ko pa otroci zaspijo pa se počutim kot da postanem neka lutka za sex,iskreno mi ni do tega,on pa to vedno izsili-dobesedno. Utrujena sem sicer bolj psihicno kot fizično. Najraje bi mu spakirala kovcke in ga postavila pred vrata,saj sama tudi zmorem očitno. Kmalu grem v službo in se iskreno prav bojim kako bo…

Zanima me kaj bi ve mamice storile v takem primeru?

Spoštovani,

bistvo vaše težave vidim bolj v dogovoru (psihološki pogodbi), ki sta ga s partnerjem sklenila ob vzpostavljanju veze, in ne toliko v partnerjevem ali vašem vedenju. Ker sem na podobna vprašanje že odgovarjal, le dodajam povezave na te odgovore:
Izdaja zaupanja in kako naprej
Naj ostanem ali grem?
Izmučena od “vzgajanja”

Poleg tega vam lahko prav pridejo še odgovori na temo razreševanja notranjega konflikta:
https://forum5.over.net/viewtopic.php?f=140&t=11232254
https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=11183423
https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=11102693
Vdanost v usodo
Odhodi partnerja in občutek razvrednotenja

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

Čimprej stran

Poslušaj srce, mogoče ima  krizo očetovstva, spodbudi ga k razmišljanju, če najde pogled naprej pa ne samo obljube pač pa tudi akcije, potem mu daj priložnost, da zraste…

Tako ne more iti naprej. Ne moreš vsega narediti sama, povrh vsega pa skrbeti za vse tri otroke. Saj nisi samohranilka, kajne?

Pogovor in temeljit pogovor. Imaš partnerja in ne lenega otroka. Tudi on mora doprinesti svoj delež k družini. Pojdita skupaj nekam na terapijo in razčistita vajin odnos. Že zdaj si svojega lenega partnerja naveličana. Dvomim, da je od ljubezni še kaj ostalo?

Če hočeta obdržati družino, se morata potruditi OBA! Oba in ne samo eden. Če ni ljubezni, če ni spoštovanja, če ni medsebojne solidarnosti in razumevanja, potem je taka zveza nična! Razhoda ne svetujem, svetujem pa, da uredita stvari. Pravijo, da upanje umre zadnje.