V ZDA podatki kažejo, da ima skoraj petina otrok med 3. in 17. letom duševne, čustvene ali vedenjske težave. Tudi v Sloveniji podatki niso spodbudni. Globalne raziskave, ki jih povzema tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje, ocenjujejo, da ima 10 do 20 % otrok in mladostnikov duševne težave (NIJZ, HBSC 2023). Psihologinja Kristen Eastman, PsyD, iz Cleveland Clinic zato opozarja na 10 znakov, da je čas razmisliti o pomoči strokovnjaka.
10 znakov, da otrok potrebuje več kot le pogovor
Težave na več področjih življenja
Če se stiske kažejo doma, v šoli in pri hobijih, to presega običajne razvojne izzive.
Spremembe v spanju, apetitu ali higieni
Puberteta prinese spremembe, toda dolgotrajna nespečnost, izguba apetita ali zanemarjanje higiene lahko kažejo na globljo težavo.
Nizka samopodoba
Občasno slabo razpoloženje je normalno. Če pa otrok pogosto govori, da “ni dovolj dober” ali je stalno brez samozavesti, je to opozorilni znak.
Samouničevalna vedenja
Ponavljajoče praskanje kože, puljenje las ali grizenje nohtov do krvi so lahko odziv na tesnobo.
Pretirana zaskrbljenost
Skrbi pred testom so normalne. A če skrbi prevzamejo vsakdan, povzročajo bolečine v trebuhu ali glavobole, je smiselno poiskati pomoč.
Umik iz družbe
Kadar otrok dlje časa zavrača druženje in dejavnosti, ki so ga prej veselile, je to lahko znak depresije.
Iskanje pozornosti na nenavadne načine
Če otrok pogosto provocira ali išče pozornost z nenavadnim vedenjem, to lahko pomeni, da skuša izraziti notranjo stisko.
Zaskrbljujoče izjave
Ko otrok reče “Želim si, da me ne bi bilo” ali “Nikomur ni mar zame”, to vedno vzemite resno.
Agresija in izbruhi
Malo upora spada k odraščanju. Pogosti izbruhi jeze, nasilno vedenje ali ogrožanje drugih pa so znak za strokovno pomoč.
Samopoškodovanje
Rezanje, izzivanje bruhanja ali poseganje po alkoholu in drogah so resni znaki, da otrok nujno potrebuje podporo.

Kako pomagati otroku?
Prvi in najpomembnejši korak je, da otrok začuti razumevanje in sprejetost. Preprosti stavki, kot sta “Vidim, da ti je težko” ali “Opažam, da se v zadnjem času trudiš”, otroku sporočajo, da niso sami v svoji stiski. Takšna potrditev njihove izkušnje krepi zaupanje in odpira prostor za iskren pogovor. Pogosto prav otroci ob tem sami povedo: “Ja, potrebujem pomoč.” Starši se lahko najprej obrnejo na pediatra, ki jih usmeri naprej. Pomembno je vedeti, da terapija ne pomeni nujno zdravil ali hospitalizacije – pogosto gre za učenje novih veščin, boljših strategij spoprijemanja in podporo, ki otroku pomaga, da se spet počuti varno in opolnomočeno.
Bolje prej kot prepozno
Duševno zdravje je enako pomembno kot telesno. Kot poudarja dr. Eastman: “Otroku ni treba imeti hudih težav, da bi mu koristila terapija. Dodatna podpora je lahko dragoceno orodje za njegovo prihodnost.”
Če pri svojem otroku opazite katerega od opisanih znakov, zaupajte svojim občutkom in poiščite pomoč. S tem mu lahko omogočite, da odrašča zdrav, podprt in slišan.
Kam po pomoč?
- TOM telefon za otroke in mladostnike – 116 111 (brezplačno, anonimno, vsak dan od 12. do 20. ure) www.e-tom.si
- Svetovalnica To sem jaz – www.tosemjaz.net (anonimna e-svetovalnica za mlade)
- Zaupni telefon Samarijan – 116 123 (24/7, brezplačno, anonimno) www.telefon-samarijan.si
- Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov
- Pediater ali osebni zdravnik – pogosto prvi naslov za napotitev naprej.
VIR: 10 Signs That Your Child May Need a Therapist.” Cleveland Clinic, objavljeno 1. aprila 2025. Psihologinja Kristen Eastman, PsyD, navaja deset znakov, da je čas poiskati strokovno pomoč



