Vsak šesti par v Sloveniji se sooča z neplodnostjo, vendar o tej boleči izkušnji še vedno preredko govorimo. Število parov, ki se trudijo postati starši, narašča, razlogi pa so številni: od odlašanja z zanositvijo zaradi kariere ali finančne nestabilnosti, do stresa, okoljskih dejavnikov in sprememb v načinu življenja.
Z namenom osvetliti to perečo temo je podjetje Alkaloid – Farm organiziralo strokovno srečanje z naslovom Neplodnost v 21. stoletju: kaj smo se naučili in kako naprej?, na katerem so vodilne slovenske strokovnjakinje z različnih področij medicine in psihologije prvič skupaj predstavile celosten pogled na sodobne izzive reproduktivnega zdravja.
Dogodek je odprl vrata v svet najnovejših dognanj s področja zdravljenja neplodnosti, kjer so strokovnjakinje pod drobnogled vzele medicinske, psihološke in terapevtske vidike te večplastne problematike. Z interdisciplinarnim pristopom so osvetlile ne le fiziološke, temveč tudi čustvene in socialne dimenzije neplodnosti, ki pogosto ostajajo v senci kliničnih obravnav.
Svoje bogato strokovno znanje so z udeleženci delile:
- doc. dr. Nina Jančar, dr. med., vodja Oddelka za oploditev z biomedicinsko pomočjo na Ginekološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana,
- doc. dr. Tanja Burnik Papler, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, vodja Centra za zdravljenje neplodnosti v Bolnišnici Postojna,
- doc. dr. Vislava Globevnik Velikonja, univ. dipl. psih., spec. klinične psihologije, Oddelek za perinatologijo Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana,
- doc. dr. Neža Majdič, dr. med., spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine,
- dr. Alja Stvarnik, specialistka zakonske in družinske terapije.
Zakaj neplodnost narašča?
Čeprav ključni vzroki za neplodnost ostajajo enaki že vrsto let, je pomembno poudariti, da je neplodnost diagnoza, ki se tiče obeh partnerjev. Kot je pojasnila doc. dr. Tanja Burnik Papler, specialistka ginekologije in porodništva ter vodja Centra za zdravljenje neplodnosti v Bolnišnici Postojna, so vzroki za neplodnost enakomerno razporejeni med moškega in žensko.
- Pri ženskah so najpogostejši vzroki neplodnosti motnje ovulacije, okvare jajcevodov in endometrioza. Pomemben dejavnik, ki vse bolj prihaja v ospredje, je tudi odloženo materinstvo – s staranjem naravno upadata število in kakovost jajčnih celic.
- Pri moških je najpogostejši razlog slaba kakovost semena, ki je v zadnjih desetletjih v upadu. Čeprav natančni vzroki niso povsem pojasnjeni, strokovnjaki sumijo na vpliv okoljskih dejavnikov, kot so toksini, pesticidi, težke kovine in hormonski motilci.
Pomembno vlogo pri zmanjšani plodnosti imajo tudi pridružene bolezni, je razložila dr. Nina Jančar, vodja Oddelka za oploditev z biomedicinsko pomočjo na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana. Pri moških na plodnost vplivajo genetske motnje, sladkorna bolezen in druge kronične bolezni. Pri ženskah pa je vpliv še kompleksnejši zaradi povezav z endokrinim sistemom – težave lahko povzročajo bolezni ščitnice, nadledvičnic, ledvic, pa tudi sladkorna bolezen in različne avtoimunske bolezni.
Poleg tega so nekatere bolezni, kot sta epilepsija ali multipla skleroza, v določenih fazah zdravljenja nezdružljive z nosečnostjo. “V takšnih primerih je treba ženski svetovati uporabo ustrezne kontracepcije in zanositev načrtovati v obdobju, ko je zdravstveno stanje stabilno in zdravljenje bolj varno za plod,” je pojasnila dr. Jančarjeva.
Življenjski slog in plodnost
Dr. Neža Majdič, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, je izpostavila, da je življenjski slog področje, na katerega lahko pari dejansko vplivajo. Prehrana je eden ključnih dejavnikov. Problematična je energijsko gosta, mastna in visoko predelana hrana, a prav tako pomembne so tudi motnje hranjenja in prehranjevanja. Ne gre le za to, kaj je na krožniku, temveč tudi naš odnos do hrane. Poleg prehrane vplivajo na reproduktivno zdravje tudi motnje spanja in pomanjkanje gibanja, kar je tesno povezano s problematiko tako prekomerne kot prenizke telesne mase.
Pri prehrani sta problematični dve skrajnosti:
- prekomerna telesna masa – hormonsko neravnovesje zaradi maščobnega tkiva;
- nizka energijska razpoložljivost – t. i. “zdravo prehranjevanje”, ki vodi v pomanjkanje energije in ključnih mikrohranil.
Prehrana je definitivno eden ključnih dejavnikov. Govorimo o prehrani v ožjem pomenu besede, ki je danes energijsko bolj gosta, bolj mastna, bolj onesnažena, hiperokusna – torej visoko predelana in procesirana!
doc. dr. Neža Majdič, dr. med., spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine
Psihološki vidik neplodnosti: ”Kaj pa vidva še čakata?”
Neplodnost ni le medicinski, temveč tudi močan psihološki izziv, ki lahko posameznika ali par dolgotrajno spremlja in globoko zaznamuje. Doc. dr. Vislava Globevnik Velikonja z Oddelka za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana poudarja, da diagnoza neplodnosti predstavlja velik stres in dolgotrajno stisko, ki vpliva na kakovost življenja, samopodobo, partnerski odnos in načrte za prihodnost. Tudi sicer lahko čustveno stabilni posamezniki doživijo močan notranji pretres. Raziskave kažejo, da večina parov z diagnozo neplodnosti doživlja psihično stisko, ki sicer pogosto ne dosega kliničnih kriterijev depresije ali anksioznosti, a ima lahko pomembne sekundarne učinke: povečano tesnobo, simptome depresivnosti, spolne težave ter občutek osamljenosti in socialne izključenosti.
Pritisk okolice, vprašanja širše družine (npr. “Kaj pa vidva še čakata?”), občutek neuspeha ter primerjanje z drugimi pari pogosto vodijo v socialno izolacijo in umik iz socialnih krogov, kjer prevladujejo nosečnice ali starši. To še dodatno poglobi občutek drugačnosti, sramu ali krivde. Psihološka obremenitev je tolikšna, da kar četrtina parov ne zaključi zdravljenja ali ga opusti, ker ne zmorejo dolgotrajnega in čustveno zahtevnega postopka. Približno tretjina ne doseže nosečnosti, kar pomeni boleče soočenje z neprostovoljnim življenjem brez otrok – ta izkušnja pogosto sproži proces žalovanja, ki ga je treba obravnavati z enako resnostjo kot druge izgube.
Tudi uspešno zdravljenje ne pomeni konca čustvene stiske. “Nosečnost po dolgotrajnem zdravljenju neplodnosti je darilo, ki pa pogosto nosi s seboj nove medicinske in psihološke izzive,” opozarja dr. Globevnik Velikonja. Ženske, ki zanosijo po daljšem zdravljenju, so pogosto psihično in fizično izčrpane, prestrašene zaradi preteklih neuspehov ali splavov, pogosto starejše in zato tudi izpostavljene večjim tveganjem v nosečnosti. Prisotni so povišana anksioznost, strah pred izgubo nosečnosti ter vprašanja, kako razložiti svojo pot do materinstva okolici in celo otroku.
Neplodnost zato ni zgolj medicinsko stanje, ampak izkušnja, ki posega v najgloblje plasti identitete, partnerstva, načrtovanja prihodnosti in družbene vpetosti. Celostna obravnava – ob ginekologih tudi s podporo psihologov ali terapevtov – je zato ključna.
doc. dr. Vislava Globevnik Velikonja, univ. dipl. psih., spec. klinične psihologije
Partnerski odnos med zdravljenjem neplodnosti
Dr. Alja Stvarnik, specialistka zakonske in družinske terapije, je izpostavila, da v procesu soočanja z neplodnostjo igra ključno vlogo podpora partnerja, kar lahko razbremenilno vpliva na stopnjo stresa.
“Pomembno je, da se partnerja na tej poti ne izgubita. Otrok ni projekt, ampak čudež življenja. Čudež življenja je tudi to, da smo v partnerstvih v lepih medsebojnih odnosih,” je poudarila dr. Stvarnik.
Za ohranjanje kakovostnega odnosa priporoča:
- izogibanje dodatnim stresnim situacijam,
- postavljanje jasnih meja,
- ohranjanje “svetosti odnosa”, ki je obstajal pred željo po otroku,
- skupno žalovanje ob izgubah,
- ohranjanje intimnosti in spolnosti.
Kako poteka pot od prvih težav z zanositvijo do oploditve z biomedicinsko pomočjo?
Dr. Jančar je posebej poudarila, kako pomembno je pravočasno poiskati strokovno pomoč pri soočanju z neplodnostjo. Pojasnila je, da je obisk osebnega ginekologa priporočljiv, če ženska v enem letu rednih nezaščitenih odnosov ne zanosi, pri ženskah, starejših od 35 let, pa že po šestih mesecih neuspešnih poskusov. Ginekolog lahko v takšnih primerih najprej svetuje o zdravem načinu življenja in spremembah življenjskega sloga, ki lahko izboljšajo možnosti za zanositev. Po potrebi lahko predpiše tudi zdravila za spodbujanje ovulacije, če so težave povezane s tem vidikom reproduktivnega zdravja. V primeru, da osnovni ukrepi ne prinesejo želenih rezultatov, bo ginekolog pacientko napotil na nadaljnje, bolj poglobljene preiskave, ki lahko razkrijejo specifične vzroke za neplodnost.
Dr. Papler pa je opozorila, da kljub izjemnemu napredku v diagnostiki in zdravljenju neplodnosti vseeno obstajajo določene omejitve pri postopkih. Posebej je izpostavila izzive, s katerimi se soočajo starejše pacientke, saj se s staranjem naravno znižuje zaloga jajčnih celic. Pri postopkih zunajtelesne oploditve je namreč ključno pridobiti zadostno število kakovostnih jajčnih celic, saj to poveča verjetnost uspešne zanositve. Žal pa pri starejših ženskah tudi z najsodobnejšimi protokoli in optimalnimi odmerki zdravil število pridobljenih jajčnih celic pogosto ostaja suboptimalno, kar zmanjšuje možnosti za uspešno zdravljenje.
Darovanje spolnih celic v Sloveniji
Postopki z darovanimi spolnimi celicami predstavljajo razmeroma majhen delež zdravljenj neplodnosti – po besedah doc. dr. Nine Jančar približno 5 % vseh primerov. V njihovem centru letno opravijo med 20 in 40 postopkov z darovanim semenom ter od 2 do 6 postopkov z darovanimi jajčnimi celicami.
Za vključitev v takšen postopek je nujna medicinska indikacija (npr. odpoved jajčnikov pred 40. letom ali popolna odsotnost semenčic tudi v testisni biopsiji) ter odobritev državne komisije za OBMP. Po 40. letu starosti se odpoved jajčnikov šteje za naravni del staranja, zaradi česar ne predstavlja več osnove za pridobitev darovanih jajčnih celic v okviru javnega sistema.
Slovenija se že dlje časa sooča s pomanjkanjem darovalcev – še posebej darovalk jajčnih celic. Medtem ko je darovanje semena za moške tehnično enostavno in manj obremenjujoče, je postopek darovanja jajčnih celic za ženske zahteven, invaziven in povezan z določenimi zdravstvenimi tveganji. Ker sistem ne omogoča ustreznega nadomestila za morebitne učinke na zdravje darovalk, je zanimanje zanje zelo nizko. Zaradi teh omejitev se večina parov, ki potrebujejo darovane celice, napoti na zdravljenje v tujino.
Najpogostejše zmote o IVF
Ena najpogostejših zmot, s katerimi se srečujejo strokovnjaki za zdravljenje neplodnosti, je prepričanje, da IVF (zunajtelesna oploditev) zagotavlja nosečnost. Doc. dr. Tanja Burnik Papler poudarja, da gre za učinkovit postopek, ki pomaga številnim parom, a ima svoje omejitve – še posebej pri ženskah po 40. letu, ko se kakovost in količina jajčnih celic naravno zmanjšujeta. “IVF ni čarobna rešitev za vse, zato je pomembno ozaveščanje o dejanski uspešnosti postopkov,” opozarja.
Drugi pogosti mit je, da IVF pomeni večplodno nosečnost. V resnici danes velja večplodna nosečnost za zaplet. V sodobnih centrih zato praviloma prenašajo le en, izbran zarodek, s čimer zmanjšajo tveganja tako za mamo kot za plod(ove).
Tretja zmota je, da je postopek IVF zelo boleč. Čeprav je za žensko fizično bolj zahteven kot za moškega – zaradi hormonske stimulacije in odvzema jajčnih celic – je večina postopkov danes izvedena v analgeziji ali blagi anesteziji, kar pomeni, da je poseg hiter in neboleč. Nelagodje ali blažje bolečine se lahko pojavijo, a so obvladljive.
Pari pogosto sprašujejo tudi, kaj lahko sami storijo za boljši izid. “Pri očitnih dejavnikih, kot sta kajenje ali prekomerna telesna teža, svetujemo spremembe življenjskega sloga – a pogosto ni enostavnega odgovora,” pravi dr. Papler in dodaja, da je iskren, informiran pristop ključnega pomena za realna pričakovanja in psihološko podporo parom na tej poti.
Kako stres vpliva na ženske med postopki zdravljenja neplodnosti?
Stres v procesu zdravljenja neplodnosti močno vpliva na psihično in fizično stanje ženske. Najpogosteje se pojavljata anksioznost in depresivnost, zlasti ob vsakem neuspelem ciklusu. Postopki, kot je IVF, so lahko čustveno in telesno izčrpavajoči ter ne prinašajo zagotovljenega uspeha.
Doc. dr. Vislava Globevnik Velikonja poudarja, da psihično stanje ženske pomembno vpliva na uspešnost postopka. Včasih je bolje nekaj časa počakati, da se ženska psihično stabilizira, saj se s tem povečajo možnosti za uspeh. Neuspešni postopki ali splav lahko sprožijo močne čustvene reakcije, zato je občasno potrebna tudi strokovna psihološka podpora.
Optimalen življenjski slog pred postopki
Dr. Neža Majdič je razložila, da je optimalen življenjski slog za uspešno oploditev z biomedicinsko pomočjo odvisen od specifičnih potreb vsake ženske. Pri tistih s prekomerno težo je ključna regulacija telesne mase s primerno prehrano in poudarkom na vadbi proti uporu za krepitev mišične mase, ki ni le gibalnega pomena, ampak tudi presnovni organ, ki ugodno vpliva na hormone. Pri redukciji teže je treba ohraniti zadosten vnos beljakovin, da se prepreči izguba mišične mase. Na drugi strani so problematične tudi ženske z navidezno “zdravim” prehranjevanjem, ki zaradi obsesije s prehrano (ortoreksija) razvijejo energijsko-hranilno pomanjkanje, kar negativno vpliva na plodnost. Glede mikrohranil (folna kislina, vitamin D, cink, selen, omega-3-maščobne kisline) poudarja, da jih je najbolje vnašati z raznoliko prehrano, saj prehranska dopolnila ob uravnoteženi prehrani nimajo posebnega pomena.
Ko postopki niso uspešni – kaj sledi?
Prijatelji in družina naj se izognejo vsiljivim vprašanjem in se poučijo o izkušnji neplodnosti, da bodo znali ponuditi sočutno podporo. Zdravstveni delavci pa naj skrbijo za celostno obravnavo – tudi čustveno in psihosocialno –, saj gre za eno najbolj intimnih in občutljivih izkušenj v življenju posameznika ali para.
Ob zaključku okrogle mize so strokovnjakinje podale dragocene nasvete vsem, ki se soočajo z izzivi neplodnosti:
- Doc. dr. Vislava Globevnik Velikonja je poudarila, da morajo strokovnjaki, ki delajo z neplodnimi pari, razviti globok občutek za njihove stiske in jih celostno obravnavati.
- Dr. Neža Majdič je priporočila, naj pari razmislijo o področjih življenjskega sloga, na katera lahko vplivajo, a naj to ne postane glavna obsesija, ki bi ob morebitnem neuspehu postala dodatno breme.
- Dr. Tanja Burnik Papler je opozorila na pomembnost zavedanja, da postopki zunajtelesne oploditve niso vsemogočni, in svetovala pravočasno ukrepanje namesto odlašanja zanositve.
- Dr. Nina Jančar je zaključila, da neplodnost ne bi smela biti tabu tema, in poudarila pomen pravočasnega iskanja strokovne pomoči, kar je ključnega pomena za uspešno zdravljenje.
- Dr. Alja Stvarnik je poudarila pomembnost sočutja do sebe in drugih ter izpostavila, da otrok ni projekt, ampak čudež življenja. Svetovala je, da k procesu pristopamo z občutkom za zmernost in da znamo prepoznati, kdaj je dovolj in kdaj se je treba ustaviti.
Neplodnost v 21. stoletju ostaja kompleksen izziv, ki zahteva celostni pristop – od medicinskih naprednih pristopov in psihološke podpore do ozaveščanja in preventivnih ukrepov. Z odprtim dialogom med različnimi strokami in večjo družbeno osveščenostjo lahko tlakujemo pot k bolj zdravi prihodnosti in kakovostnejši obravnavi reproduktivnega zdravja.
Strokovno srečanje Neplodnost v 21. stoletju: kaj smo se naučili in kako naprej? je organiziralo podjetje Alkaloid – Farm z namenom osvetlitve vse bolj prisotnega izziva sodobnega časa. Dogodek je združil vrhunske slovenske strokovnjakinje z različnih področij, ki so s svojim znanjem in izkušnjami prispevale k pomembnemu koraku k večji ozaveščenosti o neplodnosti ter potrebi po celostni obravnavi parov, ki se z neplodnostjo soočajo.
