Številne študije so potrdile povezavo med telesno vadbo in boljšim kognitivnim zdravjem. Rezultati nakazujejo, da bi lahko pri ljudeh z Alzheimerjevo boleznijo redna telesna dejavnost upočasnila kognitivni upad in težave s spominom, poroča The Time.
Upočasnitev kognitivnega in funkcionalnega upada že pri toliko korakih na dan
V najnovejši študiji, katere rezultati so bili objavljeni v reviji Nature Medicine, so znanstveniki ugotovili, da so v skupini ljudi, ki imajo večje tveganje za Alzheimerjevo bolezen, bolj dejavni posamezniki zmanjšali tveganje za kognitivni upad za do 54 odstotkov. Ugotovili so tudi, da se je pri ljudeh, ki so bili sicer večinoma neaktivni, upočasnitev kognitivnega in funkcionalnega upada začela že, če so naredili približno 3.000 korakov na dan. Stopnjo aktivnosti so spremljali s pedometrom, napredovanje bolezni pa so spremljali z naprednimi slikovnimi tehnikami.
Vadba vpliva na beljakovino tau
V raziskavo je bilo vključenih skoraj 300 ljudi, ki so bili še vedno kognitivno zdravi, a so imeli večje tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni, saj so njihovi možganski posnetki pokazali prisotnost amiloidnih plakov – skupkov beljakovin, ki so značilni za to bolezen. Ko se amiloidni plaki kopičijo, poškodujejo nevrone, odgovorne za višje miselne funkcije in spomin, kar sčasoma vodi v kopičenje druge beljakovine – tau, ki je strupena za živčne celice.
Raziskovalna skupina pod vodstvom dr. Wai-Ying Wendy Yau, nevrologinje z bolnišnice Mass General Brigham, je pri udeležencih raziskave devet let spremljala napredovanje bolezni – kopičenje amiloidnih plakov, ki so vodili do kopičenja beljakovine tau.
“Pri ljudeh, ki imajo v možganih visoke ravni amiloida in so zato bolj ogroženi za kopičenje beljakovine tau ter kognitivni upad, a še nimajo simptomov, naše raziskave kažejo, da lahko visoka raven telesne dejavnosti upočasni napredovanje bolezni,” pojasnjuje dr. Yau.
Čeprav se raven amiloida med raziskavo pri udeležencih ni bistveno spreminjala, se je količina tauja – kazalnika napredovanja Alzheimerjeve bolezni – razlikovala glede na to, kako telesno dejavni so bili posamezniki. To se je odražalo v počasnejšem kognitivnem upadu, merjenem z različnimi kognitivnimi in funkcionalnimi testi.
Najbolj aktivni imeli za polovico počasnejši kognitivni in funkcionalni upad
Tisti, ki so v povprečju dnevno zabeležili največ korakov (merjenih s pedometrom), so imeli do 54 odstotkov počasnejši kognitivni upad v primerjavi z neaktivnimi posamezniki. Najbolj aktivni so dosegli podobne koristi tudi pri upočasnitvi funkcionalnega upada – torej pri opravljanju vsakodnevnih opravil, kot sta oblačenje in skrb zase. Pri najdejavnejših udeležencih se je ta upad upočasnil za do 51 odstotkov v primerjavi z neaktivnimi udeleženci.
“Z amiloidom ocenjujemo, ali je nekdo na poti k razvoju Alzheimerjeve bolezni,” pojasnjuje soavtor raziskave dr. Jasmeer Chhatwal, izredni profesor nevrologije na Mass General Brigham in Harvard Medical School. “Toda tudi pri osebah z visokim tveganjem zaradi prisotnosti amiloida rezultati kažejo, da lahko telesna dejavnost vpliva na povezavo med amiloidom in taujem. To je ključno, saj je tau tesno povezan s kognitivnim delovanjem.“
Že razmeroma majhna količina gibanja koristi možganom
Pozitiven učinek je bil še posebej izrazit pri ljudeh, ki so bili prej neaktivni in so začeli vsakodnevno hoditi. To je spodbudno, pravi dr. Chhatwal, saj gre prav za tiste, ki imajo največje tveganje za hiter kognitivni upad.
Raziskava je pokazala, da se koristi telesne vadbe sicer na neki točki ustalijo – po približno 5.000 do 7.500 korakih na dan se upočasnitev upada ne povečuje več. Kljub temu avtorja raziskave poudarjata, da bi morali ljudje vedeti, da že razmeroma majhna količina gibanja lahko koristi možganom, zlasti pri tistih, ki so večinoma sedeči.
Telesna dejavnost ni zdravilo za Alzheimerjevo bolezen
Dr. Yau in dr. Chhatwal poudarjata, da njihove ugotovitve ne pomenijo, da je telesna dejavnost zdravilo za Alzheimerjevo bolezen. Rezultati pa močno podpirajo idejo, da bi morala biti vadba del vsake preventivne strategije pri ljudeh, ki imajo v možganih amiloid, a še nimajo simptomov bolezni. Združevanje novih zdravil proti amiloidu s telesno dejavnostjo bi lahko dodatno upočasnilo napredovanje Alzheimerjeve bolezni.
Vir: The Time, Walking a Little Each Day Can Slow Down Alzheimer’s Disease. Dostopno na: https://time.com/7330730/walking-exercise-alzheimers-disease/. Zadnji dostop: November 2025
