Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) stres predstavlja povsem normalen vpliv posameznika. V telesu se takrat zaradi notranjih ali zunanjih vplivov začasno poruši ravnovesje. Vplivi oziroma stresorji so lahko manjši (gneča v službi) ali večji (smrt ali bolezen v družini), zunanji (pritiskanje na posameznika v službi) ali notranji (depresija, črne misli), negativni (prometna nesreča) in celo pozitivni (poroka). Stres po navadi povezujemo z občutkom, ko posameznik zazna, da zahteve določene situacije presegajo njegove zmožnosti, kar pogosto označimo za nekaj negativnega. Če stresne situacije trajajo daljše obdobje, so le-te lahko vzrok za nekatere zdravstvene težave.
Ali stres lahko privede do srčnega infarkta?
Zdi se, da pojma stres in srčni infarkt hodita z roko v roki. Pa je temu res tako? MedicalNewsToday (MNT) navaja, da v nekaterih primerih stres res lahko povzroči srčna obolenja. Sem spadata disekcija aorte, ki pomeni raztrganino v arteriji ter nenadni skoki krvnega tlaka, znani kot hipertenzivno nujno stanje. Čeprav omenjena dogodka ne uvrščamo v srčne napade, sta jim še vedno lahko zelo podobna. Navaden stres na primer lahko povzroči stanje, imenovano “Takotsubo” kardiomiopatijo ali sindrom zlomljenega srca, kar vodi do simptomov, vključno z bolečino v prsnem košu, kratko sapo in slabostjo.
Pri posameznikih, ki se pogosto srečujejo s stresom, ta nenadoma lahko povzroči, da srce ni več zmožno črpati dovolj krvi po telesu. Takotsubo kardiomiopatija se od srčnega infarkta razlikuje po tem, da slednji nastane zaradi blokade v arterijah. Pa vendar obe stanji lahko povzročita trajno škodo v človeškem telesu, saj obe šokirata srčno mišico. Stres torej lahko poveča tveganje za srčni napad. To se zgodi predvsem zaradi dejavnikov življenjskega sloga in hormonskih sprememb.
Kaj morate vedeti o stresu in bolezni srca?
MedicalNewsToday navaja, da stres res lahko prispeva k tveganju za srčni infarkt, saj vodi do vedenja, ki poveča tveganje za srčne bolezni. Ta tveganja so navadno slednja:
- prenajedanje
- prekomerno uživanje alkohola
- kajenje
- fizična neaktivnost
- izogibanje predpisanim zdravilom
Stres med drugim lahko povzroči tudi visok krvni tlak, ki je eden od dejavnikov tveganj za infarkt. Kortizol, znan tudi kot stresni hormon, lahko zviša krvni tlak in tako zmanjša odpornost proti inzulinu.
Študija iz leta 2017 je pri 293 posameznikih brez bolezni srca in ožilja proučevala amigdalo oziroma del možganov, ki je vpleten v stres. Ugotovili so, da je stres povečal aktivnost amigdale. Tovrstna dejavnost je povezana z aktivnostjo kostnega mozga, vnetjem arterij ter z ostalimi srčno-žilnimi dogodki. Avtorji so študijo zaključili z ugotovitvijo, da aktivnost amigdale močno napoveduje srčno-žilne dogodke, kar potrjuje, da je stres eden od večjih dejavnikov tveganj za bolezni srca.
Dejavniki tveganj za srčne bolezni
MNT med drugim trdi, da marsikdo ne more spremeniti določenih dejavnikov tveganja za srčne bolezni (npr. starost in spol). Pa vendar vsak lahko spremeni ali obvlada nekatere dejavnike tveganja, ki jih strokovnjaki ocenjujejo za rizične:
- Kajenje
- Povišan krvni tlak: Tovrstno stanje poveča obremenitev srca, zgosti ter utrdi srčno mišico. Togost na tem področju lahko privede do abnormalnega delovanja srca, kar vodi v večje tveganje tako za srčni kot možganski infarkt.
- Povišan holesterol: Poveča verjetnost bolezni v srčnih arterijah
- Prekomerna telesna teža oziroma debelost: Gre za odvečno telesno maščobo, zlasti okoli pasu.
- Telesna neaktivnost
- Sladkorna bolezen
- Alkohol: Prekomerno uživanje alkohola zviša krvni tlak, kar poveča tveganje za možgansko in srčno kap
- Nezdrava prehrana
Preventiva
Center za nadzor in preprečevanje bolezni ugotavlja, da je za preventivo potreben zdrav način življenja ter obvladovanje že obstoječih zdravstvenih stanj. Posameznikom, ki so bila predpisana zdravila za obvladovanje nekaterih zdravstvenih stanj, priporočajo, naj jih redno uživajo. Še posebno tisti, ki imajo:
- sladkorno bolezen
- visok holesterol
- visok krvni pritisk
Med drugim strokovnjaki priporočajo, da se za dolgo in zdravo življenje vsak posameznik poslužuje zdravega življenjskega sloga, kamor sodijo naslednje dejavnosti:
- Zdrava prehrana: Sadje in zelenjava sta vaša najboljša prijatelja. V jedilniku pa omejite živila z visoko vsebnostjo soli, sladkorja in nasičenih maščob.
- Omejevanje vnosa alkohola: Moški naj ne bi zaužili več kot dve enoti alkohola na dan, medtem ko ženske ne smejo zaužiti več kot ene.
- Prenehajte s kajenjem: Čeprav je prenehanje s kajenjem vse prej kot mačji kašelj, obstaja nekaj metod, ki lahko pomagajo.
- Redna telesna vadba: Strokovnjaki priporočajo vsaj 150 minut zmerne vadbe (npr. hitra hoja) na teden.
- Ohranjanje zmerne telesne teže
Foto: Profimedia
