Ena najbolj nalezljivih bolezni, ki ogrožajo našo vrsto

Število primerov ošpic po svetu se je v enem letu (od decembra 2022 do novembra 2023) skoraj podvojilo – iz 171.153 primerov na 321.582. Letos pa je zabeleženih že 94.000 primerov, od tega jih je 45 odstotkov v 41 državah evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije.

Z ošpicami se človeštvo spopada že stoletja. So ena najbolj nalezljivih bolezni, ki ogrožajo našo vrsto. Ko je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja na trg prišlo prvo učinkovito cepivo, ki mu je manj kot deset let pozneje v ZDA sledilo kombinirano cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (MMR), se je zdelo, da je izkoreninjenje bolezni, zaradi katere je takrat vsako leto umrlo približno 2 milijona ljudi, prvič resnično mogoče. V ZDA so bolezen izkoreninili leta 2000, kar pomeni, da se ošpice v državi ne širijo, novi primeri pa se pojavijo le, če se nekdo okuži v tujini. Kljub naraščajočemu številu obolelih, lani zaradi ošpic ni bila prijavljena nobena smrt, leto prej pa je zaradi te bolezni umrlo 136.000 oseb.

V obdobju med decembrom 2022 in novembrom 2023 se je poleg splošnega povečanja števila primerov potrojilo tudi število držav z velikimi izbruhi ošpic, ki so opredeljeni kot 20 primerov na milijon prebivalcev.

Izjemno nalezljiva bolezen

“Virus ošpic je izjemno nalezljiv in vsaka vrzel v imunizaciji predstavlja potencialno tveganje za izbruh bolezni. Zato mora biti precepljenost visoka, hkrati pa enotna in pravična,” je v izjavi za javnost zapisal dr. Patrick O’Connor iz Svetovne zdravstvene organizacije (SZO).

Zadržanost pri cepljenju je dolgoletna težava, ki pomembno vpliva prav na cepljenje proti ošpicam. V spominu in tudi na internetu še živijo lažni podatki »znanosti« o domnevni povezavi cepiva MMR z avtizmom, ki je bila temeljito in večkrat ovržena. Veliko otrok pa je ostalo necepljenih tudi med pandemijo covida-19.

“V zadnjih 20 letih je bil dosežen velik napredek pri odpravljanju ošpic in rdečk,” je še zapisal O’Connor v sporočilu za javnost. “Da bi te dosežke utrdili in ohranili, moramo zagotoviti visoko, enotno in pravično rutinsko imunizacijo ter dobro obveščanje in hitro odzivanje na izbruhe.”

Izpuščaj pri ošpicah (measles) — Izpuščaj ošpic, Foto: Profimedia

Ošpice letos tudi v Sloveniji

Marca je NIJZ obvestil javnost, da so bili v Sloveniji prijavljeni trije primeri ošpic pri mladoletnih osebah. Zbolela sta dva učenca osnovne šole in dijak srednje šole, po navedbah NIJZ nihče ni bil zaščiten proti ošpicam s cepivom. Eden od obolelih se je okužil med potovanjem po državi, kjer je incidenca bolezni višja kot v Sloveniji. Drugi dve osebi v času inkubacije bolezni nista potovali in po navedbah nista imeli stikov z obolelimi osebami. Vir okužbe pri nobenem od obolelih takrat ni bil znan.

Pred kratkim pa so mediji opozarjali tudi o primerih ošpic v Črni gori, kjer stroko najbolj skrbi veliko število necepljenih, je zaskrbljujoče, da je pred to boleznijo nezaščitenih 34.000 otrok, mlajših od pet let, ki niso prejeli niti enega odmerka cepiva.

Ošpice se prenašajo neposredno ali posredno s kužnimi kapljicami izločkov nosu in žrela okužene osebe (kihanje, kašljanje). Bolnik z ošpicami je kužen že približno štiri dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni po pojavu. Bolezen se najhitreje prenaša v okoljih, kot so vrtci, šole, množične prireditve.

Največje tveganje za zaplete in tudi smrt je pri dojenčkih in imunsko oslabljenih osebah. Zapleti se pojavijo pri približno 30 odstotkih primerov. Bolezen pri novorojenčkih in dojenčkih lahko povzroči hudo drisko z dehidracijo. Pri otrocih se kot zaplet lahko pojavi vnetje srednjega ušesa ali pljučnica, ki je najpogosteje vzrok za smrt. Redkeje se kot zaplet lahko razvije tudi vnetje osrednjega živčevja.

Viri: