Nova raziskava, ki so jo opravili na Univerzi v Arizoni, je pokazala, da imajo starejše osebe, ki skupno sedijo več kot 10 ur na dan, povečano tveganje za demenco. Izsledki so bili objavljeni v strokovni publikaciji JAMA. “Presenetilo nas je, kako se tveganje za demenco naglo poveča pri osebah, ki skupno sedijo več kot 10 ur na dan, ne glede na to, kako se čas skupni čas sedenja nabira. Glede na podatke raziskave, pa povečanega tveganja za demenco nimajo osebe, ki sedijo manj kot deset ur na dan,” je komentiral izsledke raziskave soavtor, Gene Alexander, profesor psihologije in psihiatrije iz Univerze v Arizoni.
V raziskavi je sodelovalo skoraj 50.000 odraslih, starejših od 60 let, ki v začetku raziskave niso imeli demence. Njihovo gibanje so merili s posebnimi zapestnicami, pri čemer so lahko ločili spanje od drugih sedečih aktivnosti. Po šestih letih je imelo demenco 414 oseb. Analiza je pokazala, da je sedenje več kot 10 ur na dan povezano s povečanim tveganjem za demenco.
Spomnimo, po 30 minutah sedenja se metabolizem v telesu upočasni za 90 odstotkov. Zmanjša se potreba po energiji, kar vodi v nižjo presnovo ogljikovih hidratov in maščob, poveča se kopičenje maščobnih zalog in posledično pridobivanje telesne teže. Dolgotrajno sedenje, poleg prekomernega uživanja predvsem neprimernih hranil, predstavlja glavni vzrok za debelost. Sedenje (mirujoče mišice) in maščobno tkivo v telesu sprožajo vnetje, ki nadalje pospeši procese staranja tkiv in organov in vodi v prezgodnje staranje organizma. Negativni vplivi dolgotrajnega sedenja pa se ne zmanjšajo niti pri osebah, ki so redno telesno aktivne, jedo zdravo in imajo zdrave spalne navade. Preberite več o posledicah dolgotrajnega sedenja.
Nezdravljenje vodi v hitrejše napredovanje demence
Zdravila za demenco ni, so si pa nevrologi enotni, da je za zaviranje bolezni pomembno zgodnje odkrivanje in zdravljenje. Prav tako je pomembna opustitev zdravju škodljivih navad, kot so kajenje, uživanje alkohola in nezdrave prehrane ter premalo gibanja.
September je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, 21. september pa svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. “Izredno pomembno je, da se osebe, ki opažajo pri sebi ali pri svojcih, težave s spominom in mišljenjem, obrnejo na zdravnika. Ta bo ocenil kognitivne sposobnosti in presodil ali gre za demenco. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje demence ima prednosti, saj gre za tekmo s časom, nezdravljenje pa vodi v hitrejše napredovanje demence,” je poudarila prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič, dr. med., spec. psih., svetnica z NIJZ
10 zgodnjih značilnih znakov demence
1. Izguba spomina
Oseba z demenco se težko spomni informacij, ki se jih je pred kratkim naučila. To so datumi, dogodki ali nove informacije, medtem ko uspešneje opisuje dogodke iz zgodnejšega življenjskega obdobja.
2. Težave pri načrtovanju ali reševanju problemov
Oseba z demenco težko sledi načrtu, na primer receptu za kuhanje ali navodilom za vožnjo.
3. Težave pri opravljanju znanih nalog
Znane naloge, ki jih je oseba prej opravljala z lahkoto, postanejo težje. Na primer spreminjanje nastavitev na televiziji, kuhanje kave ali opravek na banki, saj pozabi, zakaj je tja sploh prišla.
4. Zmedenost glede časa ali kraja
Zaradi demence oseba težje oceni, kako mineva čas. Lahko tudi pozabi, kje je. Težje je dojemanje preteklosti in prihodnosti.
5. Težave pri razumevanju vizualnih informacij
Vizualne informacije so lahko za osebo z demenco izziv. Težko jih je brati, ocenjevati razdalje ali ugotavljati razlike med barvami. Nekdo, ki veliko kolesari ali se vozi z avtom, lahko ta opravila začne doživljati kot velik izziv.
6. Težave pri govoru ali pisanju
Oseba z demenco se težje vključuje v pogovore. Morda bo pozabila, kaj govori ali kaj je povedal kdo drug. Prav tako se lahko poslabšajo pravopis, ločila in slovnica, pisava postane težje berljiva.
7. Premeščanje/izgubljanje stvari
Oseba z demenco se morda ne bo mogla spomniti, kje je pustila daljinski upravljalnik, pomembne dokumente, denar ali ključe in bo zato druge obtožila kraje.
8. Slaba presoja ali sprejemanje odločitev
Oseba z demenco težko razume, kaj je pravično in razumno. V praksi to pomeni, da za stvari plača preveč ali pa se zlahka prepriča za nakup stvari, ki jih ne potrebuje. Nekatere osebe z demenco začnejo zanemarjati tudi osebno higieno.
9. Izogibanje družbi
Oseba z demenco lahko postane nezainteresirana za družabna srečanja. Izgubi tudi voljo za aktivnosti, ki so ji bile prej v veselje.
10. Spremembe v osebnosti ali razpoloženju
Pri osebi z demenco lahko pride do nihanja razpoloženja ali osebnostnih sprememb. Prej resni lahko postanejo zabavni, tudi s kakšno neprimerno opazko, z zmanjšanim občutkom za oliko. Lahko pa oseba postane razdražljiva, depresivna, prestrašena ali zaskrbljena. Z nadaljevanjem bolezni postaja oseba vse bolj nesamostojna in potrebuje stalen nadzor.
Preberite tudi kako načrtovati dnevna opravila in aktivnosti za osebo z demenco.
Vir: https://news.arizona.edu/story/large-amounts-sedentary-time-linked-higher-risk-dementia-older-adults
