Pazite kaj delate večino dneva, ker vam lahko uničuje zdravje

Foto: Profimedia

Kar mnogi počnemo večino dneva, postaja nov rizični dejavnik za številne zdravstvene težave, kot so rak, sladkorna bolezen in metabolni sindrom, bolezni srca in ožilja, bolečine v predelu hrbta ter slaba telesna drža, pa tudi večje tveganje za splošno umrljivost.

Odrasli v povprečju preživimo več kot sedem ur na dan sede. Razlogov za to je več: številna delovna mesta zahtevajo pretežno sedeče delo, po nekaterih podatkih delavci v pisarnah preživijo 75 odstotkov delovnega časa sede. Hkrati presedimo tudi veliko prostega časa; sedimo med počivanjem, hranjenjem, druženjem, gledanjem televizije, branjem idr.

»Moramo res toliko časa, vse te dejavnosti, presedeti? In če že, pri tem sedeti neprekinjeno? Najuspešnejse rešitve se ne skrivajo v odpravljanju starih razvad, temveč v sprejemanju novih, ustreznejših navad. Le-te pa so velikokrat enostavnejše kot se zdi.«

Dolgotrajno sedenje vodi v debelost in staranje

Dolgotajno sedenje je samostojni rizični dejavnik in ga je potrebno nasloviti posamično. Namreč, negativni vplivi dolgotrajnega sedenja se ne zmanjšajo niti pri osebah, ki so redno telesno aktivne, jedo zdravo in imajo zdrave spalne navade.

Po 30 minutah sedenja se metabolizem v telesu upočasni za 90 odstotkov. Zmanjša se potreba po energiji, kar vodi v  nižjo presnovo ogljikovih hidratov in maščob, poveča se kopičenje maščobnih zalog in posledično pridobivanje telesne teže. Dolgotrajno sedenje, poleg prekomernega uživanja predvsem neprimernih hranil, predstavlja glavni vzrok za debelost. Sedenje (mirujoče mišice) in maščobno tkivo v telesu sprožajo vnetje, ki nadalje pospeši procese staranja tkiv in organov in vodi v  prezgodnje staranje organizma.

Že zgolj s tem, da sedenje prekinjamo, vsake toliko časa vstanemo in pri tem z lastno težo obremenimo mišice nog, lahko ustavimo škodljive posledice sedenja.

Zaradi sedenja postajamo izčrpani, slabše produktivni in tesnobni

Dolgotrajno sedenje vpliva tudi na kognitivne sposobnosti in mentalno zdravje – zaradi dolgotrajnega sedenja imamo manj energije in smo bolj utrujeni, težje se osredotočamo in smo manj produktivni, izkušamo več stresa, postajamo anksiozni in depresivni.

S prekinitvami sedenja pozitivno vplivamo na pozornost, spomin in delovno uspešnost.

Kaj lahko storimo?

  1. Najpomembnejše, NE SEDIMO NEPREKINJENO VEČ KOT 20 – 30 MINUT. Naj nas opomnik opozori, da je čas, da vstanemo in se razgibamo, bodisi med delom, vožnjo …
  2. Zavedajmo se, da TUDI DOLGOTRAJEN STOJEČ POLOŽAJ NI ZAŽELEN. Pomembno je čimbolj pogosto  spreminjanje položaja oziroma gibanje, šele nato intenzivnost gibanja.
  3. Tekom dela si čim večkrat naredimo kratke, nekajminutne odmore – sprehodimo se do sodelavca, po kozarec vode, po stopnicah, naredimo kratke raztezne vaje za hrbet in noge …
  4. Stoje opravljamo naloge, ki ne zahtevajo sedenja: telefonski pogovor, digitalni sestanek …
  5. Če je naše delo pretežno za računalnikom, razmislimo o stojalu/ nosilcu, ki dopušča stoječe delo.
  6. Nenazadnje, zelo pozitivni so tudi majhni, ponovljivi (nemirni) gibi, kot so tresenje nog, kroženje s stopali, tapkanje s podplati, sej nenehno aktivirajo mišice in podajajo signal o aktivnosti telesa.

New Report

Close