Tako pravi specialist internistične onkologije Luka Dobovišek, dr. med., iz Onkološkega inštituta Ljubljana, ki razloži, da je zdravljenje raka dojk odvisno od dveh glavnih lastnosti:
- Razširjenosti. Ta se ocenjuje na podlagi velikosti primarnega tumorja, razširjenosti na pazdušne bezgavke (število pozitivnih pazdušnih bezgavk) ter odsotnosti oziroma prisotnosti oddaljenih zasevkov
- Od biologije oziroma podtipa tumorja.
Trije glavni podtipi raka dojk
Hormonsko odvisni raki dojk
Po besedah Luke Doboviška, je najpogostejši hormonsko odvisen (HR+) rak dojk, ki predstavlja približno 70-80 odstotkov vseh primerov in ima v večini primerov dobro prognozo. “Osrednji steber zdravljenja je hormonska oziroma endokrina terapija, h kateri se v zadnjem obdobju dodajajo tudi tarčna zdravila oziroma zaviralci od ciklina odvisnih kinaz. Odločitev o tem, katere bolnice z zgodnjim hormonsko odvisnim rakom dojk potrebujejo kemoterapijo, je kompleksna.”
HER2+ rak dojk
“Približno 15 – 20 odstotkov primerov je tako imenovanih HER2+ pozitivnih rakov dojk; HER2 je gen, ki kodira zapis za rastni dejavnik. Gre za agresiven podtip, vendar se zelo uspešno zdravi z ustrezno sistemsko terapijo oziroma tarčno terapijo usmerjeno proti HER2 v kombinaciji s kemoterapijo,” razloži onkolog.
Trojno negativen rak dojk (TNRD)
Trojno negativni rak dojk (TNRD) nosi svoje ime zaradi odsotnosti dveh hormonskih (estrogenskih in progesteronskih) receptorjev in negativnega HER2 statusa, pojasni Luka Dobovišek. Pove, da TNRD predstavlja približno 10-20 odstotkov vseh primerov in ima (v kolikor je napredoval) slabšo prognozo ter bolj omejene možnosti zdravljenja v primerjavi s hormonsko odvisnimi in HER+ vrstami raka dojk.
“Prognoza zgodnjih rakov dojk, ne glede na podtip, je odvisna predvsem od števila pozitivnih bezgavk in od velikosti tumorja v dojki (primarnega tumorja). Pri razsejanem raku, torej raku dojk z oddaljenimi zasevki (na primer v jetrih, pljučih, kosteh), pa je prognoza odvisna predvsem od podtipa raka dojk in mesta zasevkov. Razsejan HR+ in HER2+ rak dojk, čeprav načeloma neozdravljivi bolezni, imata podobno oziroma boljšo prognozo, medtem ko je prognoza pri TNRD slabša,” razloži onkolog Luka Dobovišek.
Dejavniki tveganja za raka dojk
- Ženski spol (en odstotek primerov raka dojk najdemo pri moških) in starost
- Gostota žleznega tkiva oziroma tkiva dojke
- Genetska in družinska obremenitev: do 5 odstotkov posledica dedovanja patogenih različic oziroma mutacij določenih genov.
- Reproduktivni dejavniki tveganja oziroma povišana raven endogenih estrogenov: zgodnja menarha (pred 11. letom), pozna menopavza (nad 50 let), nerodnost, pozen prvi porod (po 30. letu), majhno število otrok ter kratek kumulativni čas dojenja.
- Zmeren dejavnik tveganja predstavljata kontracepcija in hormonsko nadomestno zdravljenje.
- Debelost. Luka Dobovišek pove, da povezava med debelostjo in rakom dojk ni enostavna. “Pri hormonsko odvisnem raku dojk debelost predstavlja dejavnik tveganja za ženske po menopavzi. Debelost pri premenopavzalnih ženskah pa lahko deluje celo zaščitno. Drugačna je situacija pri trojno negativnem raku dojk (TNRD) kjer je debelost dejavnik tveganja ne glede na menopavzalni status, vendar je povezava močnejša pri premenopavzalnih ženskah.”
- Alkohol je močan dejavnik tveganja za nastanek raka dojk: povezava med zaužitim alkoholom in hormonsko odvisnim rakom dojk je linearna s količino zaužitega alkohola.
- Kajenje je dejavnik tveganja, vendar je povezava z rakom dojk šibkejša kot pri alkoholu. Kajenje bi lahko bilo povezano predvsem z nastankom TNRD.
Kako zgodaj odkrivati raka dojk?
“Pri približno 90 odstotkih bolnikov raka dojk odkrijemo v zgodnji fazi, ko je operabilen. Bolj zgodaj, kot je tumor odkrit, lažje in manj agresivno je zdravljenje ter večja možnost ozdravitve. 5-letno preživetje zgodnjega raka dojk je več kot 80 odstotkov. 60 odstotkov vseh rakov dojk se pojavi kot zatrdlina v dojki, vendar nikakor ni dobro ignorirati drugih znakov, s katerimi se rak dojk lahko še kaže, denimo bolečina v bradavicah, uvlečena bradavica, izcedek iz bradavic (čist ali krvav), rane na bradavici in areoli in/ali povečane pazdušne bezgavke,” poudarja Luka Dobovišek. Dodaja, da je smiselno redno mesečno samopregledovanje, kot je priporočeno s strani Europa Donna Slovenije in državnega presejalnega programa DORA ter da je zelo pomembno, da se ženske v starosti od 50 do 69 let odzovejo vabilu programa Dora in opravijo presejalne mamografije.
Kako zmanjšati tveganje za ponovitev bolezni?
Kot pravi Luka Dobovišek, je po zaključku zdravljenja oziroma tekom dopolnilne hormonske terapije potrebno sledenje bolnic na kliničnih pregledih ter redne mamografije enkrat letno.
Za zmanjšanje tveganja za ponovitev bolezni se svetujejo:
- zdrav življenjski slog z vzdrževanjem zdrave telesne teže,
- uravnotežena prehrana: veliko zelenjave, sadja, polnozrnatih žit in stročnic ter z malo nasičenih maščob,
- redna fizična aktivnost s ciljem 150 minut zmerne ali 75 minut intenzivne aerobne vadbe na teden in vaje za moč vsaj 2 dni na teden,
- opustitev kajenja in
- zmanjšanje uživanja alkohola.
Sogovornik še pove, da ima približno polovica vseh bolnic ozdravljenih raka dojk kot posledico zdravljenja vsaj en moteč dolgoročen simptom, 30 odstotkov jih navaja čustveno stisko. “V namen izboljšanja kvalitete življenja je smiselno izvajati meditacijo, tehnike čuječnosti in relaksacije ter jogo. Te metode so podprte z dokazi in priporočene s strani American Society of Clinical Oncology (ASCO),” pravi.
O vlogi molekularne diagnostike v obravnavi raka dojk
Onkolog razloži, da se molekularno-diagnostične tehnike uporabljajo tako pri zgodnjem kot razsejanem raku dojk. “Pri zgodnjem hormonsko odvisnem raku dojk se lahko naredi tako imenovan genski podpis. To je test, ki na podlagi genske ekspresije v tumorskem tkivu določi tveganje za ponovitev bolezni in dobrobit dopolnilnega zdravljenja s kemoterapijo. Genski podpis je trenutno v uporabi samo pri hormonsko odvisnem raku dojk in v stadijih, kjer je dobrobit dopolnilne kemoterapije nejasna.“
Sekvenciranje naslednje generacije (ang. next-generation sequencing – NGS) pa je molekularno-diagnostična metoda, s katero se določa genske spremembe (patogene različice oziroma mutacije) v številnih genih hkrati. “Pri zgodnjem raku dojk se uporabi za iskanje zarodnih patogenih različic (npr. spremembe v genu BRCA1 in 2), ki se lahko dedujejo na potomce in so vzrok za nastanek raka dojk. Obstaja več kriterijev na podlagi katerih se priporoča gensko testiranje (na primer,m če ima bolnica bližnje sorodnike z rakom dojk in/ali jajčnikom). NGS je že standard pri zdravljenju razsejanega raka dojk, kjer iščemo spremembe, ki omogočajo zdravljenje z vedno večjim številom tarčnih zdravil, ki so nam na razpolago,” sklene Luka Dobovišek.
