Premik ure nazaj (na zimski čas) je precej manj moteč kot pomladni premik, ki je povezan s porastom srčnih napadov in prometnih nesreč, poroča EuroNews.
Vsako leto, ko oktobra prestavimo uro nazaj, se številni ljudje veselijo “dodatne ure spanja”. Toda kako ta premik dejansko vpliva na naše telo, spanje in razpoloženje? Po mnenju strokovnjakov je jesenski prehod precej blažji kot pomladni, vendar ni povsem neškodljiv. Premik namreč rahlo zmoti naš cirkadiani ritem – notranjo 24-urno uro, ki uravnava spanje, budnost, izločanje hormonov in razpoloženje.
“V vsaki celici telesa obstaja cirkadiana ura, obstaja pa tudi ‘glavna ura’ – skupina nevronov v možganih, ki samodejno sledi svetlobi, zori, somraku in temi prek signalov iz oči,” je za Euronews Health pojasnil Timo Partonen, izredni profesor psihiatrije na Univerzi v Helsinkih. Pravi, da je od tega, kako dobro ta ura deluje, odvisno, kako dobro spimo in kako dobro ali slabo se počutimo. “Zato je tako pomembna,” poudarja.
Jesenski premik ure manj naporen kot spomladanski, vendar …
“Poletni čas” je krajevni čas, ki ga privzame država za določeno obdobje leta, po navadi za uro naprej od standardnega uradnega časa. Pomeni, da spomladi uro prestavimo za eno uro naprej, da bi zvečer imeli več dnevne svetlobe. Ta sistem uporabljamo v večini Evrope, Severni Amerika, delih Afrike in Azije.
Letos bomo uro nazaj prestavili v nedeljo, 26. oktobra.
Čeprav se številni veselijo “dodatne ure spanja”, pa se moramo zavedati, da sprememba vseeno nekoliko vpliva na naš notranji ritem – kar nekateri občutijo bolj kot drugi. “Na splošno velja, da je jesenski premik, kljub pritožbam nad temnejšimi večeri, za večino ljudi manj naporen,” je za Euronews Health povedal profesor Malcolm von Schantz, kronobiolog z Univerze Northumbria.
Pravi, da večina, ki se pritožuje nad jesenskim premikom ure, je to na račun tega, da je že zgodaj tema, ko gredo že iz službe. “A tu sta dve pomembni dejstvi: prvo je, da to, da je zgodaj tema, preprosto odraža, kje živimo – v tem delu leta ni dovolj dnevne svetlobe, da bi bile svetle tako jutra kot večeri. To ni posledica premika ure, temveč geografije. Drugo, manj očitno dejstvo pa je, da je biološko in fiziološko jutranja svetloba za nas veliko pomembnejša,” je razložil profesor von Schantz.
Temu pritrjuje tudi profesor Partonen: “Telo se na jesenski premik ure lažje prilagodi, ker nam podaljša dan za eno uro. Tudi glavna cirkadiana ura se lažje prilagodi novemu urniku.” Vendar pa opozarja, da spanje takoj po premiku ure morda le ne bo tako osvežujoče. “Poleg tega nekateri ljudje dodatne ure ne bodo izkoristili za spanje – ampak bodo ostali dlje pokonci in si tako še povečali primanjkljaj spanja. Ta sprememba bi lahko bila priložnost za počitek, a številni ljudje tega ne izkoristijo tako,” je dejal.
Kako premikanje ure vpliva na naše telo?
Spomladanski premik ure – ko izgubimo eno uro spanja – je povezan s kratkoročnim porastom prometnih nesreč, pomanjkanjem spanja in srčnimi napadi. Študija, ki jo navaja Ameriška fundacija za srce (American Heart Foundatio), je pokazala 24-odstotni porast srčnih napadov dan po prehodu na poletni čas. Jesenski premik ima lahko bolj subtilne učinke.
Kljub temu pa je študija iz leta 2025, ki sta jo izvedli Univerza Liverpool John Moores in Univerza v Oxfordu, pokazala, da so ženske pogosteje kot moški poročale o povečanem občutku skrbi, zmedenosti in stresa v dneh po spremembi ure jeseni. Prav tako so k povečanju stresa v družinah prispevale motnje v rutini otrok – kot so poznejše odhajanje v posteljo in težave z jutranjim vstajanjem.
Toda nekatere zdravstvene raziskave kažejo, da lahko pogoste spremembe ure predstavljajo resnejše dolgoročno tveganje. Nedavna analiza strokovnjakov iz Stanford Medicine je pokazala, da polletni premiki ure morda vodijo v višjo stopnjo kapi in debelosti. Študija je primerjala tri politike glede ure – trajni standardni čas, trajni poletni čas in sedanji sistem dveh premikov na leto – in ugotovila, da je trenutni sistem najslabša možnost. Za področje ZDA so raziskovalci na podlagi modeliranja vpliva svetlobe, cirkadiane usklajenosti in zdravstvenih posledic ocenili, da bi s prehodom na trajni standardni čas lahko preprečili okoli 300.000 kapi na leto ter zmanjšali debelost pri 2,6 milijonih ljudi. Trajni poletni čas bi po ocenah dosegel približno dve tretjini tega učinka.
Pomen rednega spalnega ritma
Skrb za dosledni spalni ritem je eden najpomembnejših – in pogosto spregledanih – dejavnikov za dolgoročno zdravje. “Vemo, da je reden spalni ritem pomemben, in vemo tudi, da se naše telo lahko spopade z nekaj nepravilnosti. A epidemiološki podatki kažejo, da je za dolgoročno zdravje bolje, če so odstopanja čim manjša,” pojasnjuje profesor von Schantz.
Sodobno navado, ko ljudje skušajo spanec nadoknaditi za vikend – imenovano tudi ‘družbeni jet lag’ – opisuje kot biološko motečo. “Mnogi med nami med tednom vstajamo zgodaj, med vikendom pa spimo dlje – kar je podobno, kot bi v petek potovali v drug časovni pas in se v ponedeljek vrnili nazaj. Tak vzorec ima dolgoročno enake negativne učinke kot pogosta izpostavljenost časovnim zamikom,” pravi.
Študija, objavljena v reviji Journal of Epidemiology & Community Health, je pokazala, da imajo posamezniki z nepravilnimi cikli spanja in budnosti kar 26 odstotkov večje tveganje za pojav večjih srčno-žilnih dogodkov, kot so srčni napadi in kapi – tudi če sicer spijo priporočene 7–9 ur na noč.
- Ste slišali: Že nekaj tednov je dovolj, da se začnemo rediti
Ali bi morali ponovno premisliti o premikanju ure?
Mnogi znanstveniki in organizacije za spanje – med njimi tudi Britanska družba za spanje (British Sleep Society), ki je lani izdala uradno izjavo o tej temi – podpirajo ukinitev polletnih premikov ure v prid trajnemu standardnemu času.
Evropska unija je leta 2018 predlagala konec sezonskih premikov ure, in čeprav je Evropski parlament predlog načeloma podprl, se države članice niso uspele dogovoriti, ali naj sprejmejo trajni standardni ali trajni poletni čas. Za zdaj tako uro še naprej premikamo dvakrat na leto.
Strokovnjaki se strinjajo, da nam bo lažje, če jesenski premik ure dejansko izkoristimo za počitek. Profesor Partonen svetuje: “Pojdite spat dovolj zgodaj. Ker do spremembe ure pride v noči med soboto in nedeljo, pojdite v soboto spat ob običajnem času – ali nekoliko prej. Tako boste lahko dodatno uro uporabili za spanje in zmanjšali morebitno pomanjkanje spanca.“
Vir: Euro News, Does the clock going back an hour really affect your health? Here’s what experts say. Dostopno na: https://www.euronews.com/health/2025/10/24/does-the-clock-going-back-an-hour-really-affect-your-health-heres-what-experts-say. Zadnji dostop: Oktober 2025
