Strokovni delavci in prostovoljci, ki so pomagali prizadetim po poplavah in neurjih v Sloveniji, poročajo, da so ljudje strti. “Najhuje šele prihaja,” opozarja Nina Stenko Primožič, univ, dipl. pedagoginja in svetovalka v programu eSOS pri Slovenski karitas. Pojasnjuje, kaj nas čaka in kako pristopiti, da bodo posledice čimbolj obvladljive.
Kaj lahko storimo in kako se lahko na to pripravimo?
V organizaciji Karitas verjamemo, da je človek večdimenzionalno bitje: telesno, duševno in duhovno. Zato v vseh programih pomoči pristopamo do ljudi celostno. Materialna pomoč je pogosto zgolj vstopnica in priložnost, da se odprejo vrata in se prostovoljec ali strokovni delavec sreča s človekom, ki potrebuje pomoč. Je priložnost, da se med svetovalcem in človekom, ki prihaja po pomoč, začne graditi odnos. Ko je vzpostavljen odnos, je nudenje pomoči lahko uspešno.
Dati denar ali naučiti ljudi, da bi sami znali zamesiti kruh?
Materialna stiska pogosto ni zgolj pomanjkanje finančnih sredstev. Pogosto se za njo skrivajo težave v odnosih in duševnem zdravju, zasvojenosti, invalidnosti in druge stiske. Ljudem moramo dati priložnost, da nas spoznajo in da nam lahko začnejo zaupati.
V zadnjem mesecu Karitas izjemno veliko pomaga oškodovanim v poplavah z materialno pomočjo. Ravno tako pomembno, če ne še bolj je spremljanje, psihosocialna pomoč in tudi duhovna podpora tistim, ki so se soočili s posledicami razdejanj.
Kako dolgo bo trajalo okrevanje?
Okrevanje bo dolgotrajno. Vsi, ki so bili na terenu so videli, da so ljudje strti. Najhuje pa šele prihaja. Zato sodelavci Karitas sodelujemo tudi v mobilnih timih za psihosocialno pomoč Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Pridružili smo se, ker poznamo ljudi in teren, ter smo usposobljeni izvajati psihosocialno pomoč tudi v kriznih situacijah. Strokovnjaki pomagajo prizadetim v poplavah in prostovoljcem, ki po dnevih ali tednih dela že trpijo zaradi psihičnih in čustvenih preobremenitev. Psihosocialno pomoč strokovnjaki izvajajo tudi na daljavo, preko eSOS video svetovanja.
Kaj je potrebno za dobro psihosocialno pomoč?
V Karitas se pogosto, tudi izven konteksta naravnih nesreč srečujemo z ljudmi, ki so imeli negativne zgodnje izkušnje, ki so pustile posledice in z ljudmi s kroničnimi bolezni, ki jih postavljajo v ranljivejši položaj. Ko se temu pridružijo še odvisnosti ali brezposelnost, ločitev in različne izgube dragih oseb ter osamljenost, imamo dobro podlago za to, da človek pade v duševno stanje, iz katerega sam ne najde poti.
Namen naših svetovanj je, da ujamemo ljudi preden padejo čez rob in ko stiska še ni dolgotrajna. Pogosto ljudje zelo pozno iščejo pomoč, ko gre za finančno ali duševno stisko. Mi si želimo in pogosto vabimo, naj ljudje, čim prej poiščejo pomoč. Ko sodelavci Karitas izvajamo preventivne delavnice k temu spodbujamo tudi mlade.
Ljudje smo različni in se nekateri raje srečamo in pogovorimo v živo, drugi zaradi strahu ali sramu ali omejitev (npr. invalidnosti) ne morejo fizično priti na svetovanje ali bi raje ohranili neko distanco in anonimnost, zato raje izberejo video svetovanje. Temu smo se prilagodili tudi v Karitas in razširili svetovanja na splet.
Se ljudje hitro odločajo in lahko poiščejo pomoč?
Potrebno bo še nekaj časa in energije, da bomo uspeli destigmatizirati iskanje pomoči. Zato vedno sporočamo, da je poiskati pomoč znamenje moči in poguma.
Da so ljudje v težkih okoliščinah obupani in žalostni je normalno. Kaj so “težke okoliščine” je odvisno od vsakega posameznika. Nekomu je težka izkušnja, ko izgubi drage osebe, hišo, ki jo je gradil vse življenje, spet drugemu izguba zaupanja ali prijateljstva, hišnega ljubljenčka, vere v Boga. Verjamem, da pogovor pomaga, spremljanje in opora pomagata. Želimo, da nihče ne ostane sam ali osamljen v preizkušnjah.
˝Verjeti in zaupati v človeka, ki je v stiski, da zmore ob padcu vstati in iti naprej, je ključno pri svetovanju ali terapiji.˝
Ana Rožman, mag. zakonskih in družinskih študijev, geštalt svetovalka, zakonska in družinska terapevtka
Kaj storiti takrat, ko ljudje nočejo ali težko sprejmejo pomoč?
Ob izrednih razmerah ljudje zelo različno odreagiramo. Skupnosti, kjer so bili vsi prizadeti, si težko same pomagajo. Takrat mora vstopiti zunanja oseba. Pri nudenju psihosocialne pomoči ne smemo biti vsiljivi, moramo pa vseeno biti vztrajni in ne zamerit, če nas ljudje zavrnejo.
Poskušajmo priti do ljudi, bodimo izvirni. Naše terapevtke, ki izvajajo psihosocialno podporo, prihajajo do ljudi s skromno pozornostjo. Potem se ljudje sčasoma razgovorijo in iz njih začne vreti kaj so doživeli, kakšna je bila izkušnja, o žalosti, strahu, negotovosti… In takrat mi poslušamo. Pomembno je, da poslušamo, da damo vedeti ljudem, da smo tam zanje, da niso sami, da nam je mar in po potrebi tudi usmerjamo k ustreznim strokovnjakom, če stiska presega naša znanja, sposobnosti.
Prisluhnite izjavi Katje Jarc, družinske in zakonske terapevtke, geštalt svetovalke, ki nudi na terenu prvo psihološko pomoč ljudem na poplavljenih območij. Spregovorila je o potrebah, željah in kaj ljudje v preizkušnji pričakujejo soljudi.
https://avdio.ognjisce.si/share/svetovalnica_2023_08_25_Katja_Jarc.
Potrebujete pogovor, pomoč, nasvet? Naročite se na brezplačen video posvet na eSOS ali vprašajte anonimno na forumih s področja duševnega zdravja.