Najprej smo reševali, kar se je dalo, zdaj prihaja za nami

Foto: Profimedia

Pretresi zadnjih dni v Sloveniji nosijo številne skrite posledice, ki pomenijo grožnjo duševnemu zdravju večine prebivalcev.

Težko si je zamisliti, kaj so doživeli, občutili in razmišljali ljudje, ko so se nepripravljeni znašli pod navalom vode, ki je v veliko primerih ogrožala njihovo težko prigarano imovino in ponekod tudi življenja. Osebne zgodbe smo lahko prebrali, slišali in videli v različnih oddajah v preteklih dneh.

Po začetnem šoku, strahu in obupu, na plano prihajajo širše posledice, ki se bodo odražale še dolgo in v mnogo večjem obsegu. Poleg materialne, ki je že očitna in rekordno visoka, bodo sledile gospodarska, ekološka, okoljevarstvena, živilsko pridelovalna in druge katastrofe, ki je jih morda danes niti ne zavedamo. Med njimi tudi stiske povezane s posledicami travmatičnih doživetij ob poplavah.

Zaradi poplav je trepetala cela Slovenija

Poleg tistih, ki jim je narasla voda zalila domove, so travmatičen dogodek doživeli praktično vsi Slovenci in tudi sosedi. Poplavljeni so najpogosteje doživljali strah. Nekateri so se z vodo borili za svoje preživetje in po tem ne morejo več spati, se tresejo, doživljajo nočne more, vračajo se jim utrinki preživetega in se preprosto ne morejo sprostiti. Nekateri do te mere, da se zaradi strahu ne upajo več živeti v svojem domu.

“Sodelavci Karitas po obisku prizadetih krajev ocenjujejo, da so posledice poplav resneje prizadele več kot 4.000 gospodinjstev. Vsaj 121 hiš je popolnoma uničenih, 2.733 hudo poškodovanih, preostale imajo zalite kleti in uničeno infrastrukturo.”

Mojca Kepic, Slovenska karitas, poročilo z novinarske konference z dne, 11. 8. 2023

A to je le vrh ledene gore. V trpljenje so vključeni svojci, prijatelji, znanci, ki so pomagali ščititi in reševati premoženje, nudili prvo pomoč in krizno namestitev.

Novice in prizori s krajev dogodka so obkrožili Slovenijo. Na spletnih portalih, družbenih omrežjih, radijskih in televizijskih oddajah smo poslušali tragične izpovedi, slike porušenih stavb, uničenih pridelkov, tavajočih živali, razlitih nevarnih snovi po poljih in odnesenih dragocenih spominov. Takšne žalostne zgodbe so se zarezale tudi v življenja ljudi, ki so bili daleč od dogajanja. Nekateri so se vračali z dopustov, drugi se niso odločili, da bi na planiran dopust šli. Breme tega, kar so doživeli ljudje v naši bližini, je bilo preveliko, da bi si mnogi sploh dovolili uživati.

Začele so se delovne akcije, ko so prostovoljci na lastne oči videli grozo razdejanja in na drugi strani vsi, ki niso mogli pomagati, žalost in obžalovanje, da ne morejo. Prenekatere solzne oči so nemo opazovale in želele pomagati, pa jim staro, bolno ali poškodovano telo ni dovolilo.

Po tednu izjemnega fizičnega napora, ki so ga blažile hvaležnost, srčnost in solidarnost, je prišel čas, ko vse prihaja za nami.

Kaj zdaj, ko kruta realnost prihaja za nami

Po prvotnem šoku, ki smo ga doživeli vsi v Sloveniji, bo sledi faza soočanja s tem, kar je ostalo – spremenjenim domom, manjkajočim potokom, ki je našel novo pot nekje drugje na polju, izgubljenim premoženjem, uničenim vrtom, bolečinami po vsem telesu, pogrešanimi domačimi živalmi in drugimi posledicami. Naravno je, da nas prevzame žalovanje in šli bomo skozi različne faze. Nekatere bolj intenzivne kot druge, nekatere krajše in dlje trajajoče. Koliko časa bo vse skupaj trajajo je odvisno od več dejavnikov, ki so podrobneje predstavljeni v članku 3 pravila, kako pristopiti k človeku, ki je izgubil vse, ali se tako v tem trenutku počuti.

Zato je pomembno, da nihče v tej stiski ni sam. Na NIJZ so organizirali sedem mobilnih timov strokovnjakov za izvajanje psihosocialne pomoči prebivalcem na terenu. S tem želijo, da bi pomoč resnično prišla do vseh, ki jo potrebujejo.

»Mobilni timi za nudenje psihosocialne pomoči prebivalcem bodo izvajali razbremenilne pogovore in krizna svetovanja. Za organizacijo timov bosta skrbela Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje.«

Prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, Ministrstvo za zdravje

Pripravili so tudi nekaj uporabnih nasvetov:

“Kot skupnost moramo narediti vse, da se življenje ljudi na prizadetih območjih vrne v ustavljene tirnice. Poskrbimo drug za drugega in si v primeru hujših duševnih stisk tudi sami poiščemo strokovno pomoč ter smo na ta način v zgled tudi drugim,”

še pozivajo na NIJZ.
Avtor
Piše

Andreja Verovšek

Zdravje, preventiva, dobri odnosi in ustvarjanje pogojev za lepše življenje so področja, ki jih raziskujem in na njih aktivno delujem od leta 1999. Po osnovni izobrazbi univ. dipl. soc. del., nadaljevala z delom na področju PR in marketinga za družbeno odgovorne projekte (mag. poslovnih znanosti), danes nadaljujem študij telesno usmerjene psihoterapije. Imate komentar na članek? Pišite nam na [email protected].
Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
3,665
15.06.2024 ob 23:01
3,913
16.06.2024 ob 19:37
33,807
11.06.2024 ob 21:36
1,236
13.06.2024 ob 21:48
569
11.06.2024 ob 22:31
Preberi več

Več novic

New Report

Close