Ko razmišljamo o nekemičnih zasvojenostih, kot so igre na srečo, digitalne tehnologije ali videoigre, pogosto pomislimo predvsem na posameznika, ki razvije zasvojenost. Redkeje pa se vprašamo, kakšen vpliv ima takšno okolje na otroke, ki v njem odraščajo.
Raziskave in klinična praksa jasno kažejo, da otroci v družinah z nekemično zasvojenostjo niso le pasivni opazovalci, temveč so pogosto dolgotrajno izpostavljeni dejavnikom tveganja. Le ti lahko pomembno zaznamujejo njihov čustveni, socialni in nevrobiološki razvoj.
Družina kot prvo okolje učenja in uravnavanja stresa
Kot smo predstavili v članku Ko je vsega preveč: kaj oblikuje naše načine iskanja olajšanja, se naši načini soočanja s stresom, neprijetnimi čustvi in notranjo napetostjo oblikujejo zelo zgodaj. Otrok se ne uči iz razlag in napotkov, temveč predvsem iz izkušenj in opazovanja. Če v družini prevladuje vedenje, kjer odrasli napetost, dolgčas ali stisko uravnavajo z umikom v zaslone, igre na srečo ali druge oblike nekemičnih zasvojenosti, otrok to nezavedno ponotranji kot normalen in sprejemljiv način samoregulacije.
V takšnih družinah je pogosto prisotna tudi čustvena nedostopnost: starš je fizično prisoten, psihološko pa odsoten. To lahko vodi v izkušnjo negotovosti, nepredvidljivosti in kroničnega stresa pri otroku, kar pomembno vpliva na razvoj ne-varne navezanosti.
Nekemična zasvojenost in obremenjujoče izkušnje
Povezava med odraščanjem v družini, kjer je bila prisotna zasvojenost in kasnejšimi težavami je dobro dokumentirana tudi v raziskavah o obremenjujočih izkušnjah v otroštvu (ACE). Otroci v družinah z nekemično zasvojenostjo so pogosteje izpostavljeni konfliktom, zanemarjanju, čustveni nestabilnosti, finančni negotovosti in občutku odgovornosti, ki presega njihovo razvojno stopnjo.
Travma ni nujno enkratni, ekstremni dogodek. Pogosto gre za ponavljajoče se, manj opazne izkušnje – tako imenovane »travme z malim t« – ki dolgoročno oblikujejo otrokov živčni sistem. Dolgotrajna izpostavljenost nepredvidljivemu ali čustveno neodzivnemu okolju lahko vodi v stanje kronične pretirane aktivacije (hiperaktivacija) ali umika (zamrznitev), kar kasneje povečuje tveganje za razvoj zasvojenostnih vedenj.
Otroci v družinah z nekemično zasvojenostjo ne trpijo le zaradi izpostavljenosti hazardiranju, ampak lahko zaradi tega razvijejo globlje duševne stiske, podobne tistim, ki jih povzročajo druge travmatične izkušnje.
Kaj kažejo raziskave o družinah igralcev na srečo
Mednarodne raziskave dosledno kažejo, da imajo otroci staršev, ki igrajo igre na srečo, večje tveganje za zgodnje in tvegano igranje. Velika študija med evropskimi mladostniki je pokazala, da je verjetnost igranja bistveno višja pri tistih, katerih starši ali sorojenci hazardirajo. Še posebej izrazito tveganje se pojavi, kadar je igranje del vsakdanjega družinskega življenja in je implicitno normalizirano, se pravi normalni del vsakdanjika.
Avstralske raziskave opozarjajo tudi na širše posledice: otroci v zasvojenih družinah poročajo o več psiholoških stiskah, slabših družinskih odnosih ter občutkih sramu in skrivanja. Takšne izkušnje pogosto ostanejo neizrečene, saj otroci zgodaj razvijejo strategije prilagajanja, ki vključujejo tišino, pretirano odgovornost ali umik.
Ti izsledki se tesno povezujejo z ugotovitvami, da socialni dejavniki – predvsem družinsko okolje – igrajo pomembnejšo vlogo kot individualne osebnostne lastnosti.
Nehoteno tlakovane poti v zasvojenost
Kot poudarja tudi Miha Kramli, terapevt in vodja Centra za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica v članku Odvisnost: starši nehote tlakujejo že v zibelki, starši večinoma ne delujejo z namenom, da bi otroku škodovali. Pogosto gre za lastne nepredelane stiske, pomanjkanje podpore in omejene notranje vire. Vendar prav ta nezavedna dinamika ustvarja pogoje, v katerih otrok razvije prilagoditvene strategije, ki so kratkoročno zaščitne, dolgoročno pa lahko vodijo v težave.
Otrok se nauči, da so njegova čustva drugotnega pomena, da mora skrbeti za mir v družini ali da se je nevarnim temam bolje izogniti. Takšne notranje drže kasneje pogosto prepoznamo pri odraslih z nekemičnimi zasvojenostmi.
Od otroštva do odraslosti: nevidna kontinuiteta
Pomemben podatek iz raziskav kaže, da več kot dve tretjini odraslih z zasvojenostjo z igrami na srečo poroča o pomembni izpostavljenosti hazardiranju že v adolescenci. To potrjuje, da tveganje ne nastane čez noč, temveč se gradi postopno, v odnosih in okoljih, ki oblikujejo posameznikov občutek varnosti in samovrednotenja.
Kam po pomoč
Prepoznanje vpliva družinskega okolja je prvi korak, vendar pogosto ni dovolj. Otroci in odrasli iz družin z nekemično zasvojenostjo potrebujejo varen prostor, kjer lahko naslovijo svoje izkušnje brez obsojanja.
Pomoč je na voljo v različnih centrih in organizacijah po Sloveniji. Spodaj je pregled nekaterih ključnih možnosti:
- Centri za duševno zdravje odraslih. Poglejte SEZNAM.
- Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Poglejte SEZNAM.
- Društvih za pomoč pri nekemičnih zasvojenosti:
| Ime organizacije | Oblike pomoči | Lokacije | Kontakt |
| Center pomoči pri prekomerni rabi interneta LOGOUT | Individualna, skupinska, delavnice, poletni tabor | Ljubljana, Celje, Radeče, Izola, Kranj | https://www.logout.org, [email protected], 080 73 76 |
| Društvo Projekt ČLOVEK | Individualna, skupinska, stanovanjska skupnost | Ljubljana, Piran, Novo mesto, Ravne na koroškem, Nova Gorica, Ruše, Škofja Loka | https://www.projektclovek.si, [email protected], 041 717 356 |
| Zavod Pelikan – Karitas | Individualna, skupinska, stanovanjska skupnost, telefon | Ljubljana, Ajdovščina, Višnja Gora, Koper | https://pelikan.karitas.si, [email protected], 030 646 945 |
| Center Šteker | Individualna, skupinska, delavnice | Maribor, Murska Sobota | http://www.steker.si, [email protected], 031 850 500 |
| Društvo Žarek Upanja | Individualna, skupinska | Ljubljana, Litija | https://www.zarekupanja.net, [email protected], 01 89 77 023 |
| Inštitut VIR | Individualna, skupinska, delavnice | Celje | http://www.institut-vir.si, [email protected], 03 490 00 25 |
| Labirint | Stanovanjska skupnost, delavnice | Kranj | https://www.labirint-kranj.si, [email protected], 031 860 387 |
| Fundacija Vincenca Drakslerja | Individualna, skupinska, stanovanjska skupnost | Kranj, Tržič | https://www.omamljen.si, [email protected], 04 255 12 18 |
| Ambulanta za zdravljenje odvisnosti ŽZD Ljubljana | Individualna | Ljubljana | https://www.zzd.si/dispanzer-za-mentalno-zdravje, 01 33 05 221 |
| Center za zdravljenje odvisnosti, ZD Nova Gorica | Individualna | Nova Gorica | https://www.zd-go.si/ambulante, [email protected], 05 33 83 265 |
Nekateri programi so podrobneje predstavljeni tudi v članku Ko se hec spremeni v odvisnost: pot iz zasvojenosti z igrami na srečo so zbrane informacije o oblikah pomoči, svetovalnih programih in podpornih virih.
Pomembno je poudariti, da pomoč ni namenjena le tistemu, ki ima zasvojenost, temveč celotni družini. Šele ko se naslovijo odnosi, neizrečene stiske in vzorci, se lahko prekine medgeneracijski prenos tveganja.
Otroci v družinah z nekemično zasvojenostjo pogosto nosijo neviden nahrbtnik izkušenj, ki jih spremlja v odraslost. Razumevanje teh povezav nam omogoča, da zasvojenost ne obravnavamo zgolj kot individualno težavo, temveč kot širši odnosni in razvojni pojav. Prav v tem razumevanju pa se odpira tudi prostor za zgodnje preprečevanje, sočutno podporo in spremembo poti – za otroke in odrasle.
Viri:
https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15697054/
https://www.dss.gov.au/gambling/gambling-research/gambling-research-australia
https://academic.oup.com/eurpub/article/27/suppl_3/ckx187.401/4556369?login=false
https://link.springer.com/article/10.1007/s10899-023-10211-4
https://link.springer.com/article/10.1007/s11469-025-01505-2
