Pri socialnem predpisovanju gre za to, da vsi zdravstveni delavci (zdravniki, sestre, fizioterapevti …), ki prepoznajo, da ima nekdo šibko socialno mrežo, tako osebo lahko napotijo oziroma ji predpišejo udeležbo pri lokalni aktivnosti, nam je zaupala Slovenka mag. Tija Hubej, diplomantka Fakultete za Šport, trenutno zaposlena v organizaciji Age UK Westminster, kjer nudijo raznovrstne oblike pomoči vsem starejšim od 50 let. Mag. Hubejeva je sicer doktorska študentka, ki se na univerzi v Middlesexu raziskovalno ukvarja z neformalnimi skrbniki (svojci, prijatelji) oseb z demenco in fizično aktivnostjo.
Kot pravi, gre pri predpisovanju socialnih stikov za zelo raznolike aktivnosti – od telovadbe in drugih fizičnih aktivnosti, do umetniških, kuharskih, prostovoljskih, vrtnarskih … cilj je, da se poskrbi, da ljudje, ki so najbolj izločeni iz družbe, bodisi zaradi revščine ali kakšnega drugega dejavnika, niso osamljeni. “Aktivnosti izvajajo prostovoljne ali neprofitne organizacije. Udeležba je praviloma brezplačna,” pove.
Starejši, bolni ali gibalno ovirani so pogosto zapostavljeni
“Telesna aktivnost ne more preprečiti Alzheimerjeve demence, lahko pa upočasni njeno napredovanje oziroma zmanjša simptome,” opozori mag. Hubejeva, ki v okviru organizacije Age UK Westminster v okviru programa Excercise at home vodi telesne aktivnosti za osebe z demenco. Kot pojasni, je omenjeni program namenjen starejšim ljudem, ki ne morejo zapustiti doma zaradi različnih razlogov, kot so denimo demenca, kronične bolezni, strah pred padci … “Program ni nadomestilo za fizioterapijo in druge programe predpisane s strani zdravstvenih delavcev, ampak je odličen kot nadaljevanje le teh, saj v sklopu fizioterapije osebi pripada le štiri do osem obiskov, nato pa so prepuščeni sami sebi. V takem primeru rehabilitacija pogosto ni zaključena kot bi morala biti, ljudje, ki ne morejo skrbeti sami zase, pa so veliko breme za zdravstveni in socialni sistem. Privatne vadbe oziroma storitve pa so zelo drage, in si jih veliko ljudi ne more privoščiti.“
Starejši, bolni in gibalno ovirani so pogosto zapostavljeni, vendar je tudi za njih, kot za vse ostale, zelo pomembno, da so redno telesno aktivni, seveda v okviru njihovih zmožnosti.
Telesna aktivnost za osebe z demenco
Po besedah sogovornice je za osebe z demenco zelo pomembno, da telesna aktivnost postane vsakodnevni ritual, ki se ponavlja iz dneva v dan, da postane rutina. “Poleg tega smo ugotovili, da so te osebe najbolj aktivne in sposobne sprejemati informacije med enajsto in četrto uro, kasneje pa jim začnejo upadati energija in fokus, zato je priporočljivo, da so aktivni znotraj tega časovnega okna. Zavoljo preprečevanja padcev je treba poskrbeti, da v prostoru, kjer oseba oziroma osebe izvajajo vadbo, ni ovir, kot so denimo preproge, moteči so lahko tudi močni kontrasti in geometrični vzorci,” opozarja Tija Hubej.
Poudari tudi, da je pomembno, da se ljudje z demenco oziroma njihovi skrbniki posvetujejo z zdravnikom preden začnejo vključevati več telesne aktivnosti v vsakdanje življenje, še posebej pri bolj napredovali demenci ali pri demenci žilnega izvora (kap). “Sicer pa se za starejše, bolne in gibalno ovirane lahko kot telesna aktivnost šteje vse, kar ni sedenje: dovolj so skupni sprehod, hišna ali vrtna opravila, in podobno. Zelo odličen motivator pa je lahko tudi glasba, predvsem tista, ki so jo ljudje poslušali v ‘najboljših letih’.“
Projekt Dementia Friendly London
Mag. Tija Hubej je sodelovala tudi pri projektu Dementia Friendly London. Cilj projekta je bil z majhnimi spremembami spremeniti okolje bolj prijazno ljudem z demenco, pa tudi starostnikom nasploh, da lahko čim dlje ostanejo samostojni – hodijo v trgovino, banko, uporabljajo javni transport …
V okviru projekta so vodili krajša izobraževanja za voznike avtobusov, delavce v trgovinah, lekarnah, bankah … Učili so jih, kako prepoznati osebo z demenco in ji pomagati v primerih, ko potrebuje pomoč – je deziorentirana, razdražena, potrebuje več časa za določene opravke in podobno. V okviru projekta so med drugim vpeljali:
-‘počasnejšo blagajno’, namenjeno starostnikom in ljudem z demenco, ki jih priganjanje in hitro odvijanje na blagajni lahko spravi v stres;
– boljše označevanje javnih stranišč – vhode in izhode;
– prilagoditve ogledov turističnih znamenitost, da se jih lahko udeležijo tudi tisti, ki se počasneje gibljejo.
