Raziskovalci so pod drobnogled vzeli več kot ducat pogosto zaužitih beljakovin, denimo govedino, panirane in druge vrste kozic, piščančje prsi, svinjino, morske sadeže, tofu in rastlinske nadomestke mesa. Kaj so pokazali rezultati raziskave, ki so bili februarja letos objavljeni v reviji Environmental Research?
Najbolj onesnaženi: panirane kozice in rastlinski kroketi
Največ drobne plastike je bilo v paniranih kozicah: v povprečju več kot 300 koščkov mikroplastike na porcijo. Na drugem mestu so bili z manj kot 100 koščki na porcijo rastlinski kroketi, sledili so piščančji kroketi, ribje palčke iz polenovke, minimalno predelane bele zalivske kozice, sveže ulovljene rožnate kozice in ribi podobne rastlinske palčke.
Najmanj plastičnih delcev je bilo v piščančjih prsih, koščkih svinjskega mesa in v tofuju.
V sadju in zelenjavi so raziskovalci odkrili med 52.050 in 233.000 plastičnih delcev, ki so bili manjši od 10 mikrometrov. S plastiko so bili najbolj onesnaženi jabolka in korenje, ki so imeli več kot 100.000 mikroplastike na gram. Najmanjše delce so našli v korenju, največje pa v solati, ki je bila sicer s plastiko najmanj onesnažena zelenjava.
Druga s plastiko pogosto kontaminirana hrana
S plastiko je lahko kontaminirana tudi sol: v raziskavi leta 2023 so jo največ našli v rožnati himalajski soli, sledili sta ji črna in morska sol. Raziskovalci pa navajajo, da izpostavljenost mikroplastiki veča tudi uporaba sladkorja in čajnih vrečk. Iz slednjih naj bi se sproščale ogromne količine plastike: raziskovalci z univerze McGill v Quebecu v Kanadi so ugotovili, da se pri pripravi čaja iz ene same čajne vrečke v vodo sprosti približno 11,6 milijarde mikroplastičnih in 3,1 milijarde nanoplastičnih delcev.
Pomemben ‘škodljivec’ je tudi riž: po podatkih raziskave, ki so jo opravili na univerzi v Queenslandu, s 100 grami riža (približno polovica skodelice) zaužijemo štiri miligrame plastike, s tako količino instant riža pa 14 miligramov plastike. To lahko zmanjšamo za 40 odstotkov, če riž pred pripravo speremo z vodo.
Ne smemo pa pozabiti na ustekleničeno vodo: liter v povprečju vsebuje 240.000 plastičnih delcev sedmih različnih vrst plastike, vključno z nanoplastičnimi delci, je razkrila raziskava, opravljena letos marca.
Tako lahko sami zmanjšamo izpostavljenost plastiki:
- Ne jemo ničesar, kar je bilo shranjeno v plastični posodi. Izbirajmo hrano, shranjeno v steklu, emajlu ali foliji.
- Nosimo oblačila iz naravnih tkanin in kupujemo izdelke iz naravnih materialov.
- Ko segrevamo hrano v mikrovalovni pečici, jo ne segrevajmo v plastični posodobi, temveč stekleni. Ali pa jo segrejemo na štedilniku.
- Uživajmo čim več sveže hrane in omejimo nakup predelane in ultrapredelane hrane, zavite v plastiko.
Vir: https://edition.cnn.com/2024/04/22/health/plastics-food-wellness-scn/index.html
