Na podlagi podatkih s Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) smo Slovenci v osemnajstih letih zmanjšali povprečno porabo mesa. Ta se je pri nekateri vrsti mesa v omenjenem času več kot prepolovila, medtem ko je pri drugi vrsti ostajala skoraj enaka.
Slovenci jemo vedno manj govejega mesa
Podatki, pridobljeni na Sursu, kažejo, da smo Slovenci v 18 letih več kot prepolovili porabo mesa, natančneje porabo govedine. Vsak Slovenec oziroma član gospodinjstva je tako v letu 2018 pojedel le še okoli šest kilogramov govedine, medtem ko se je leta 2000 ta številka gibala okoli 14 kilogramov.
Tudi pri svinjskem mesu lahko opazimo podoben trend, kjer se je v 18 letih zmanjšala poraba omenjenega mesa za skoraj sedem kilogramov.
Edini vrsti mesa, kjer se poraba ne spreminja tako drastično, so ribe in perutnina. Čeprav se je pri ribah poraba skoraj prepolovila, smo Slovenci vseeno zmanjšali porabo za manj kot en kilogram. Pri tem je treba opozoriti, da dotični podatki kažejo na to, da Slovenci premalo uživamo ribe.
Pri perutnini pa poraba ostaja precej enaka skozi vsa leta ter je tako v 18 letih padla z 10,8 na 9,8 kilograma na člana gospodinjstva.
Slovenci pojemo preveč mesa
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Slovenci v povprečju zaužijemo preveč mesa, predvsem mesnih izdelkov, medtem ko je uživanje rib prenizko. Strokovnjaki priporočajo, da bi moral povprečni prebivalec Slovenije v svoji prehrani zmanjšati delež mesnih izdelkov in zvišati delež rib.
Meso, predvsem rdečo, namreč poveča tveganje za nastanek raka debelega črevesa, obenem pa je prepogosto uživanje rdečega mesa povezano tudi z rakom želodca, trebušne slinavke in dojke. To potrjuje raziskava Mednarodne agencije za raziskavo raka (IARC). Nekatere študije IARC navajajo, da vsakih 50 gramov dnevno zaužitih mesnih izdelkov poveča tveganje za razvoj raka za 18 odstotkov. Zaradi tega se je treba nujno držati priporočene količine porabe, ki je manj kot 300 gramov na teden.
Če prepogosto uživamo meso, se zviša tveganje za razvoj debelosti, sladkorne bolezni tipa 2, srčno-žilnih bolezni, zobnih bolezni in osteoporoze, navaja Nacionalni portal o hrani in prehrani. Meso in mesni izdelki namreč vsebujejo velik delež skupnih in nasičenih maščob, posledično pa imajo lahko precej visoko energijsko vrednost.
Priporočena količina uživanja mesa:
- rdečo meso največ dvakrat do trikrat na teden,
- belo meso (perutnina) do trikrat na teden,
- ribe vsaj enkrat do dvakrat na teden.
Meso ima tudi številne hranilne vrednosti
Pestra mešana prehrana mora vključevati tudi meso, saj je ta pomemben vir beljakovin visoke biološke vrednosti. Uživanje mesa je še posebej pomembno v času rasti in razvoja, saj zagotavlja zadosten vnos cinka, železa, vitamina B12 ter vseh nujnih aminokislin in maščobnih kislin.
Ribe veljajo za odličen nadomestek rdečega mesa in mesnih izdelkov, saj so bogat vir biološko visoko vrednih beljakovin, vitaminov in mineralov. Obenem vsebujejo tudi omega-3-maščobne kisline, ki so ključnega pomena za zdravje srca, navaja Prehrana.si. Zaradi vezivnega tkiva rib in rahle celične strukture so ribe tudi lahko prebavljive in v kombinaciji z zelenjavo predstavljajo kakovosten in uravnotežen obrok.
Če jemo manj mesa, rešujemo tudi planet
Poleg dejstva, da je meso, predvsem rdeče, manj zdravo za naše telo, njegova pridelava tudi škodljivo vpliva na naš planet ter prispeva h globalnemu segrevanju. Številne raziskave so namreč pokazale, da prehranska veriga povzroča emisije toplogrednih plinov. “Številne raziskave emisij toplogrednih plinov v globalnem sistemu oskrbe s hrano so pokazale, da v prehranski verigi nastane kar četrtina, če upoštevamo še ravnanje z odpadno hrano, pa kar tretjina svetovnih človeških emisij toplogrednih plinov,” je opozorila dr. Renata Karbe iz Umanotere.
Obenem pridelava mesa zahteva velike količine naravnih virov, kot sta voda in zemljišča. Pri tem gre največ za pridelavo krme, navaja spletni portal Čas za zemljo. Izmed vseh vrst mesa je ravno govedo tisto, ki je največji porabnik naravnih virov, saj je za kilogram govejega mesa potrebnih do osem kilogramov žita. Za svinjino so potrebni štirje kilogrami, za piščanca pa do 3,5 kilograma.
Prav tako živinoreja uporablja do 77 odstotkov kmetijskih površin na svetu, a proizvaja zgolj za 18 odstotkov svetovnih kalorij. Večina se namreč uporablja za pašo in pridelavo krme. Na podlagi izračunov raziskovalcev bi se količina globalno potrebne kmetijske zemlje zmanjšala skorja na polovico, če bi se ljudje odpovedali govedini.