Hiter tempo in številne obveznosti potiskata skrb za medosebne odnose na stranski tir. Občutek osamljenosti in pomanjkanje čustveno intenzivnih odnosov med otroci in njihovimi starši ter med vrstniki mladostniki sta lahko razlog, zakaj nekdo težko odloži telefon.
“Preveč je hitenja staršev, tudi strokovnjakov, ki delajo z otroki. Potrebno se je ustaviti, prisluhniti potrebam in biti otrokom na voljo na pravi način. Ne le šolski sistem, vsi sistemi. Kot družba moramo več poudarka nameniti povezanosti in vključenosti, predvsem ustavljanju. Odgovornost odraslih je tudi, da otroke in mladostnike naučimo pravilne in zmerne uporabe zaslonov.”
Jani Stergar, svetovalni delavec na Centru Gustava Šiliha Maribor
Kje potegniti mejo pri uporabi zaslonov
Za otroke in mladostnike je potrebno ustvariti okolja, ki bodo spodbujala druženje v živo; pri majhnih otrocih je to raziskovalno-doživljajsko okolje za prosto igro z veliko gibalnih izzivov, za mladostnike pa urejena okolja za druženje, brez navzočnosti staršev.
Otroci do dveh let naj ne bodo izpostavljeni zaslonom, vsi predšolski otroci pa manj kot eno uro dnevno.
Pomembno je, da zaslonov ne nudimo, ko je otroku dolgčas, ko čuti nelagodje ali ko doživlja močna čustva. Dolgčas je priložnost za razvoj kreativnosti in raziskovanje, otroka hkrati uči potrpežljivosti (čakanje v čakalnici, v vrsti ipd.).
Ko otrok čuti čustva kot so strah, žalost, jeza in ima čustven izbruh, mu pomagajmo čustva prepoznati in ugotoviti, zakaj je do njih prišlo ter skupaj poiščimo primerne rešitve. Z zasloni pa ta čustva zatremo, saj preusmerimo pozornost stran od čustev na zaslon. Takšen vzorec odziva na čustva se lahko nadaljuje v kasnejša leta, kar privede do tega, da je današnjim generacijam tako mladostnikov, kot njihovim staršem težko prenašati nelagodje in frustracije.
Prekomerna uporaba zaslonov med otroci in mladostniki je kompleksen problem, ki nima enega vzroka, zato tudi ne enoplastnih rešitev.
Glede uporabe telefonov v šoli so si različni strokovnjaki enotni1. Zaslonske naprave in digitalne vsebine v šoli so upravičene le takrat, ko bogatijo in dopolnijo učni proces, v času odmorov pa naj se otroci družijo, saj s tem krepijo občutek pripadnosti.
“Otrokom, ki so jih starši prekomerno posedali pred zaslone, govorimo že o dve-tri letnikih, so z dinamično magnetno resonanco ugotovili strukturne spremembe v možganih, predvsem v področju možganov, ki skrbi za govorno-jezikovni razvoj. Ti otroci, s slabo razvitim govornim in jezikovnim razumevanjem, so imeli tudi kasneje v šoli nižje kognitivne dosežke kot ostali otroci.“
Dr. Anja Radšel, dr. med., spec. pediatrije
Za uporabo doma je pomembno osveščanje lastne uporabe zaslonov odraslih in krepitev pristnih stikov znotraj družine. Družinski člani potrebujejo razumevanje, podporo in zaupanje. Starši naj bi z otroki ozavestili, katere so družinske vrednote, skladno z njimi pa rutine in družinska pravila (tudi pravila o uporabi zaslonov).
“Veliko mladih se zateka na družbena omrežja, da bi zapolnili čustveno praznino. Družbena omrežja predstavljajo stik s prijatelji, mladi ne ločijo med digitalnim in realnim svetom, zanje je to en svet, zato ni presenetljivo, da na spletu iščejo podporo, razumevanje, sprejemanje in pripadnost ter tudi pomoč, kadar so v stiski.”
Val Stankovič Pangerc, dijak 4. letnika Gimnazije Vič
1 Izkušnje in strokovne poglede so strokovnjaki izmenjali na okrogli mizi »Kako učinkovito zmanjšati prekomerno uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih«, ki jo je aprila organiziral Konzorcij vsebinskih mrež Slovenije (Zveza prijateljev mladine Slovenije, Mreža NVO za vključujočo informacijsko družbo, Inštitut za elektronsko participacijo in Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije v okviru projekta ODKLOP).
Vabljeni k ogledu video posnetka:
