Kaj sporočate otroku, ko mu prižgete TV ali v roke daste pametni telefon

Mati z otrokom v naročju, ki joče. Oče nemočen
Foto: Profimedia

Otrok plane v jok ali pa se glasno razjezi. Kaj naredi večina staršev? Poskusi ga zamotiti, preusmeriti njegovo pozornost in potolažiti z različnimi nagradami. Kaj je s tem narobe?

Čas in aktivnosti, ki jih otrok preži na prostem v družbi sovrstnikov in bližnjih ljudi, ki mu veliko pomenijo, so izjemno pomembni za razvoj otrokovih možganov v predšolskem obdobju. To jih gradi na spodbuden način. Otroci tako lahko odrastejo v čustveno, socialno in kognitivno zdrave posameznike. Žal pa je tega premalo in otroci preveč časa preživijo pred televizijskimi sprejemniki in pametnimi napravami. Zato vse pogosteje prihaja do negativnih posledic v razvoju, na katere opozarjajo pediatri.
O tem smo pisali v članku Viden porast otrok z odstopanji v razvoju.

Motnje čustvovanja so ena od izraznih oblik prezgodnje in prekomerne uporabe zaslonov

Leja Mauko, magistrica psihologije in ustanoviteljica Razvojnega kotička, je pojasnila*, da so tudi “motnje čustvovanja ena od izraznih oblik prezgodnje in prekomerne uporabe zaslonov, še posebej takrat, ko zaslone pogosto uporabljamo kot sredstvo za tolažbo otrok. Čeprav se uporaba zaslonov v času čustvenih izbruhov otrok zdi kot hitra in učinkovita rešitev za umirjanje, ta metoda na dolgi rok ne prinaša koristi – ne za starša, niti za otroka. Kvečjemu drži nasprotno.”

Psihologinja pojasnjuje, da je čustven izbruh le eden od načinov, kako se otrok sooča s frustracijo, saj del možganov, ki uravnava čustva, še ni dovolj razvit, da bi otrok znal čustva izražati in uravnavati na bolj zrel način.

Starši želimo otroka obvarovati pred bolečino, razočaranjem, jezo in žalostjo, zato želimo preusmeriti njegovo pozornost in ga posadimo pred risanko ali pa mu v roke damo pametni telefon.

Če otroku vsakič preusmerjamo pozornost, otrok ne razvije t.i. frustracijske tolerance.

Če otroku vsakič, ko doživlja neprijetna čustva in občutke preusmerjamo pozornost, otrok ne razvije t.i. frustracijske tolerance. Odvzamemo mu priložnost, da se ob ljubeči in sočutni podpori odrasle osebe uči svoja čustva prepoznati, razumeti in izraziti, oziroma se z njimi spopasti na zdrav in konstruktiven način.

Hkrati pri otroku razvijamo ne podporne vzorce spoprijemanja s stresom, ki jih prenaša naprej v najstniško obdobje in celo v odraslost.

Otroka raje vzemite v naročje, ga objemite ali se z njim pogovorite

Odrasla oseba, ki je ob otroku, naj ne skuša skrajšati časa, ko je otrok pod vplivom močnih čustev, ampak naj mu nudi podporo.

Mirnost odraslega, nežno nošenje, objem ali ljubeče zibanje v naročju (če nam otrok to dovoli) so zagotovo bolj sprejemljivi načini tolažbe kot zasloni. Prav tako se odsvetuje uporaba zaslonov za kaznovanje in nagrajevanje, saj te metode niso najbolj uporabne pri spreminjanju vedenja. Kazni in nagrade ne gradijo nobenih veščin, ki bi otroku pomagale, da se v prihodnje odzove drugače, niso neposredno povezane z vedenjem, ki ga želimo spremeniti, prav tako pa tudi ne upoštevajo potreb, ki se skrivajo v ozadju otrokovega vedenja.

Leja Mauko spodbuja, da pod drobnogled damo tudi lastno uporabo tehnologije. Vprašajmo se, kako zaslonske vsebine vplivajo na naše počutje in razpoloženje ter kako se to odraža na naših odzivih na otroka. Starši na račun uporabe zaslonov nemalokrat zamudimo priložnost za vzajemno komunikacijo in povezovanje z otrokom.

Z zasloni ni nič narobe, če jih uporabljamo premišljeno, namensko, na podporen način in v skladu s smernicami pediatrov ter jih postavimo v kontekst otrokovih potreb. To pomeni, da poskrbimo, da ima otrok dovolj priložnosti za gibanje, preživljanje časa na prostem, dovolj priložnosti za raziskovalno igro in povezovanje z vrstniki in bližnjimi osebami.

Več informacij:

LEJA MAUKO je magistrica psihologije in ustanoviteljica Razvojnega kotička, v okviru katerega ustvarja izobraževalne vsebine za starše in skrbnike, izvaja individualne posvete ter pripravlja predavanja in delavnice za starše. Pri svojem delu se usmerja v področja razvojne psihologije, pri čemer veliko pozornosti posveča tematikam vzgoje, starševstva, varne navezanosti in čustvenega razvoja otrok. Več informacij: [email protected].

* Leja Mauko na webinarju Predšolski otroci in zasloni, ki je potekal v okviru projekta ODKLOP
Spletna stran Programa ODKLOPhttps://zasrce.si/odklop-i/
Darija Cvetko, vodja projekta: [email protected]
Ogled spletnega srečanja za starše: https://shorturl.at/depAK 
Spletna stran Smernic za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, 2021https://www.zdravniskazbornica.si/informacije-publikacije-in-analize/zasloni
Kakovostne spletne vsebine po starosti: https://www.zdravniskazbornica.si/informacije-publikacije-in-analize/zasloni/kvalitetne-vsebine

Želite delite izkušnje ali dobiti nasvet, kako ravnati z otrokom, ki protestira? Vabljeni na forum Starševstvo in vzgoja.

Avtor
Piše

Andreja Verovšek

Zdravje, preventiva, dobri odnosi in ustvarjanje pogojev za lepše življenje so področja, ki jih raziskujem in na njih aktivno delujem od leta 1999. Po osnovni izobrazbi univ. dipl. soc. del., nadaljevala z delom na področju PR in marketinga za družbeno odgovorne projekte (mag. poslovnih znanosti), danes nadaljujem študij telesno usmerjene psihoterapije. Imate komentar na članek? Pišite nam na [email protected].
Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
2,255
19.07.2024 ob 14:50
3,401
21.07.2024 ob 23:37
592
09.07.2024 ob 18:32
79,793
30.03.2024 ob 10:27
Preberi več

Več novic

New Report

Close