“Tega pa še nismo poskusile!” smo se zasmejale, a ta prizor me je spremljal še ves dan. Smo res tako navezani na predstavo, da je lubenica zgolj sladica za vroče dni?
Ko sem začela raziskovati, me je presenetilo, da vložena lubenica v nekaterih delih sveta sploh ni nobena eksotika. V Gruziji, Armeniji, Turčiji in na jugu ZDA je priljubljena kot pikanten ali sladko-kisel prigrizek, ki ga pogosto postrežejo ob mesu, sirih ali kar samostojno. V receptih se najpogosteje uporablja beli del lupine, a številni vlagajo tudi cele kose – z rdečim mesom in celo z zelenim zunanjim delom. Po opisu številnih navdušencev na spletu naj bi bila tekstura podobna mehki bučki ali blago fermentirani zelenjavi, okus pa spominja na kisle kumarice, le z nepričakovano sadno noto.
Še bolj kot vložena pa me je presenetilo nekaj drugega: pri lubenici je užitna tudi lupina. Tisti trdi del, ki ga običajno odvržemo brez razmisleka, je dejansko poln hranil in v številnih kulturah del tradicionalne kuhinje. In tako se je začelo moje potovanje v svet lubeničnih skrivnosti. Kaj pravi znanost? Ali je res varna za uživanje? In – kako jo pripravimo, da bo okusna?
Ste vedeli, da v smeti mečemo dragocen vir hranil?
Ko razmišljamo o lubenični lupini, največkrat preverjamo, ali je dovolj temno zelena, ima prave črte ali votlo zveni, ko potrkamo po njej – vse to nam pove, kako slastna bo njena sredica. A ob sami lupini se redko komu pocedijo sline. Večina jo brez pomisleka zavrže, kot nekaj neužitnega. Pa vendar – prav v tem trdem, zeleno-belem delu se skriva nekaj, kar v številnih delih sveta velja za užitno, celo zelo cenjeno. In ne govorimo le o belem delu – vse pogosteje se v receptih znajde kar cela lupina.
Kaj vse vsebuje lubenična lupina?
Ko sem nadaljevala raziskovanje, sem naletela na presenetljive podatke. Po poročanju Verywell Health je lubenična lupina pogosto spregledan, a prehransko zanimiv del sadeža. V primerjavi z mesom lubenice vsebuje več vlaknin in več citrulina, aminokisline, ki se v telesu pretvori v arginin. Ta sodeluje pri tvorbi dušikovega oksida, ki ima vlogo pri uravnavanju žilnega tonusa in prekrvavitve.
Poleg tega lubenična lupina vsebuje tudi:
- prehranske vlaknine, ki prispevajo k normalnemu delovanju prebavnega trakta in ugodno vplivajo na raven holesterola v krvi*;
- vitamin C, ki prispeva k delovanju imunskega sistema in zmanjševanju utrujenosti*;
- vitamin B6, ki sodeluje pri presnovi beljakovin in delovanju živčnega sistema*;
- kalcij, magnezij, fosfor in cink, ki podpirajo zdravje kosti in zob ter normalno delovanje mišic*;
- beta-karoten, ki se v telesu pretvori v vitamin A in prispeva k ohranjanju vida in delovanju imunskega sistema*.
Čeprav lupina ne vsebuje likopena, ki je prisoten v rdečem mesu sadeža, ima vseeno visoko hranilno vrednost – še posebej kot vir vlaknin in mikrohranil, ki podpirajo normalno delovanje telesa.
Kako varno in okusno uživati lubenično lupino?
Začnimo pri osnovah: temeljito pranje. Preden lubenico sploh prerežete, jo dobro operite pod tekočo vodo – še posebej, če boste uporabili tudi njen zunanji del. Bakterije s površine se namreč zlahka prenesejo na notranji del preko noža. Zato higiena ni le priporočljiva, temveč nujna. Kaj pa dalje? Lubenično lupino lahko uporabite na več načinov, odvisno od vaše drznosti v kuhinji.
Če se s tem šele spoznavate, začnite z belim delom, to je meso med rdečo sredico in zeleno kožo. Ima blag, osvežujoč okus, ki spominja na kumare, in je odlična osnova za vložene prigrizke, čatnije, juhe, karije ali celo – smutije. Zeleni zunanji del je bolj trd in nekoliko grenak, vendar ni strupen. Če ga dobro operete in olupite, ga lahko uporabite v kuhanih ali fermentiranih jedeh, kjer se njegov okus lepo zaokroži in zmehča.
Lubenična lupina pa ni zanimiva le v domači kuhinji. Tudi znanost je prepoznala njen potencial: raziskovalci iz Nigerije so iz nje razvili moko, ki jo primešajo pšenični, da povečajo vsebnost vlaknin v kruhu. In če ste bolj vizualni tip, vas bo navdušil ta video, v katerem Armen Adamjan iz lubenične lupine pripravi smuti. Preprosto, osvežilno – in nič ne gre v nič!
Ključne točke in previdnost
Če se boste odločili preizkusiti lupino, začnite postopoma. Zaradi visoke vsebnosti vlaknin lahko v večjih količinah povzroči napihnjenost ali pline – še posebej, če vaše telo ni vajeno takšnih živil. Pomembno je tudi, da jo pravilno shranjujete: ker se hitro pokvari, jo je najbolje porabiti v enem do dveh dneh. Mnogi jo narežejo in zamrznejo – v tej obliki se po mnenju številnih uporabnikov odlično obnese v poletnih smutijih.
Za konec pa še nekaj zabavnih dejstev o lubenicah
Ste vedeli, da je največja lubenica, ki so jo kdaj koli pridelali, tehtala neverjetnih 159 kilogramov? Ta orjakinja se je leta 2013 vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov, pridelal pa jo je Chris Kent iz ameriške zvezne države Tennessee.
Ali pa to: na Japonskem že več kot 40 let gojijo kvadratne lubenice! Ne gre za posebno sorto, temveč za iznajdljivo tehniko – med rastjo jih zaprejo v steklene škatle, kjer se postopoma oblikujejo v popolne kocke. Zakaj? Da se lažje zložijo v hladilnik. In če vas zanima cena – pogosto presegajo 100 evrov, saj veljajo za razkošje.
In še ena zanimivost: lubenica je pravzaprav sorodnica buče, saj spada v isto družino bučnic (Cucurbitaceae), skupaj z bučkami, kumarami in melonami. In če pomislimo, da pri bučah pogosto jemo tudi lupino, potem uporaba lubenične lupine sploh ni več tako nenavadna, kajne?
* Vse te koristi temeljijo na dejstvih, ki jih je preverila Evropska agencija za varnost hrane.
VIRI
- Verywell Health. Presenetljive koristi lubenične lupine za zdravje. Pridobljeno julija 2025 s spletne strani https://www.verywellhealth.com/watermelon-rinds-surprising-health-benefits-11764368
- Adedokun, M. O., Akinoso, R., & Olapade, A. A. (2020). Development and evaluation of wheat–watermelon rind composite flour bread. Journal of Chemical Society of Nigeria, 45(6), 1063–1070. Pridobljeno julija 2025 https://journals.chemsociety.org.ng/index.php/jcsn/article/view/537
