Ločitev in otroci
Včasih starši zmotno mislijo, da so otroci premajhni, da bi razumeli ‘odrasle stvari’.
Čeprav je čustveni odziv otrok odvisen od njihove starosti v času ločitve, veliko otrok izkusi občutke žalosti, jeze, tesnobe, ki se začnejo izražati tudi v njihovem vedenju. Otrokom je treba med ločitvijo pomagati, še posebno s tem, da se na njihove skrbi odzivamo odprto in iskreno.
Sporočilo, da se bosta starša ločila, je za otroka zelo težko, zato mu povejmo za odločitev, ko je ločitev neobhodna. Čeprav ne obstaja preprost način kako mu povedati, strokovnjaki svetujejo, da naj otroku novico povesta oba starša na miren način, brez medsebojnega obtoževanja in njegovi starosti primerno. Najpomembneje je, da otrok dobi potrditev, da za ločitev ni njegova krivda in da ga bosta oba še vedno imela enako rada.
Če otrok postavlja vprašanja, mu je potrebno pojasniti toliko, da bo pripravljen na spremembe v svojem življenju. Vendar ne preveč, da ne bi novi položaj v njem vzbujal strah.
Kako je s starševstvom po ločitvi?
Medtem, ko se zakoni končajo, starševstvo traja vse življenje. Otroku nobeden od staršev nima pravice odrekati dostopa do drugega starša, čeprav je ravno takšnih zgodb na spletnih forumih mogoče največ prebrati. Otroci potrebujejo oba starša in s takšnim ‘nezrelim obnašanjem’ si lahko starš nakoplje zgolj sovraštvo otroka.
Otrokovo prilagajanje na ločitev je zelo odvisno od vedenja staršev v času ločitve. Otroci, ki so priča sovražnosti med staršema, se bodo ločenemu življenju prilagajali veliko dlje, imeli bodo tudi večje čustvene in vedenjske težave. Zato je v fazi ločitve priporočljivo, da se starši, ki niso zmožni mirno premagati nasprotij, posvetujejo z družinskim terapevtom, ki jim bo pomagal premagati njihova nasprotja na način, ki ne bo škodoval otroku. Skupno delovanje obeh staršev bo otroku prihranilo škodo zaradi nenehne jeze in grenkobe.
Posledice ločitve za otroke
Ločitev prinese s seboj občutek izgube. Otroci obžalujejo izgubo družine in izgubo enega od staršev. Zato nekateri otroci tudi po ločitvi še vedno upajo, da bodo njihovi starši nekega dne spet skupaj. Čustveni in vedenjski odzivi na stres, ki ga povzroči ločitev, lahko pri otroku trajajo mesece ali celo leta.
Kratkotrajne vedenjske spremembe, kot so nihanje razpoloženja, spremembe v spalnih navadah in močenje postelje, so lahko znaki stresa. Nekateri otroci imajo tudi fizične težave, kot so bolečina v trebuhu, glavobol, motnje koncentracije in učne težave, drugi pa se odmaknejo iz družbe in veliko časa preživijo sami. Okrepi se tudi naravna značajska nagnjenost: plahi otroci lahko postanejo še plašnejši, agresivni še agresivnejši.
Kako pomagamo otroku
Težave lahko sami nekoliko omilimo ali preprečimo tako, da se z njim ukvarjamo tako intenzivno, kot smo se pred postopkom ločitve. Poskrbeti moramo, da je otrok v družbi prijateljev, da opravi svoje obveznosti in da imamo čas, da se z otrokom pogovarjamo. Knjige so odlično pomagalo, saj dajejo otroku priložnost, da se poistoveti z junaki v stresnih situacijah in se od njih uči, kako se spopasti s problemi.
Pokažimo zanimanje za njegovo življenje, saj mu s tem sporočimo, da je za nas pomemben. Dobro je tudi, da spodbudimo otroka, da se čim bolj odkrito pogovarja o svojih čustvih. Tudi ko otrok postane starejši, je ta “kakovostni čas” zelo pomemben.
Kako lahko omilimo negativne posledice ločitve
- Ohranite rutino, ki jo otrok pozna.
- Starša uskladita vedenje in pričakovanja.
- Zagotovita otroku, da je ljubljen.
- Kakovostno preživljajte skupni/ločen čas.
- Narediti urnik preživljanja časa z vsakim staršem posebej.
- Redni in iskreni pogovori.
Čas po ločitvi
Za normalizaciji razmer in življenja po ločitvi je pomembno, da je po ločitvi ohranjeno čim bolj normalno življenje z vsakodnevnimi rutinami kot pred ločitvijo, za otroke pa velja, da imamo glede njih enako velika pričakovanja glede časa za v posteljo, domačega dela, prehranjevanja ipd.
To bo otroku sporočilo, da starša sodelujeta pri njegovi vzgoji in da ne bo mogoče manipulirati. Spreminjanje meja, ki smo jih otroku nekoč postavili, bi lahko vneslo v otroka negotovost, zato starši ne smemo podleči skušnjavi prekršitve in otroka razvajati zaradi lastnega žalovanja. Prav tako ni priporočljivo, da otroku zaupamo osebne skrbi.
Otroka vzpodbujajmo, naj ima pozitiven odnos tudi do drugega starša, kar bo dobro vplivalo tudi na lasten konstruktiven odnosom z bivšim partnerjem.
Kam po pomoč?
Prevečkrat se dogaja, da partnerja ločitev vidita le kot pravni postopek, v katerem sodišče odloča o razvezi, dodelitvi otrok in o delitvi skupnega premoženja. Od sodišča pričakujeta, da bo razsodilo tudi o vzrokih za razmere in podalo sodbo, kateri od zakoncev je ustvaril razmere, da je zveza po njegovi krivdi postala nevzdržna ter kdo je za razvezo bolj “kriv”.
Sodna praksa kaže, da za razvezo zadostuje, da je zveza postala nevzdržna za enega od partnerjev. Razlogov ni potrebno utemeljevati in »pranje umazanega perila« na sodišču si lahko partnerja prihranita.
Ne bo odveč, če opozorimo na dejstvo, da je tako, kot izbira odvetnika pomembno, da si partner, ki je v ločitvenem postopku, poišče podporo nekoga, ki mu zaupa in mu bo stal ob strani. To je lahko prijatelj/ica, sorodnik, znanec ali terapevt, ki v težkih trenutkih z distanco pogleda na stisko in lažje vidi možne izhode.
Dobrodošla oblika podpore ljudem je tudi preko spletne strani Med.Over.Net, kjer je mogoče najti strokovni nasvet in prebrati izkušnje drugih. V tematskih posvetovalnicah Ločitev, nezvestoba in varanje, Ljubezenski nasveti ter Partnerska in družinska posvetovalnica je prostor za zaupen pogovor z ljudmi, ki so šli skozi podobne izkušnje in mesto za posvet s strokovnjaki, ki podajo prvih nekaj napotkov, kako naprej.
