Urška Rugelj, dr. med., specialistka internistične onkologije iz Onkološkega inštituta Ljubljana, je za Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi pripravila izobraževalni video o limfomih. Preverite, kaj vse je dobro vedeti o tej skupini bolezni.
Kaj so limfomi?
Limfatični sistem je pomemben del našega imunskega sistema. Ves čas deluje v ozadju in nas varuje pred okužbami, virusi in drugimi tujki. Sestavljajo ga različna tkiva:
- primarno limfatično tkivo, kamor sodita kostni mozeg in priželjc,
- sekundarno limfatično tkivo, kamor uvrščamo bezgavke ter limfatično tkivo v sluznicah organov, kot so pljuča, prebavila in vranica.
Pri limfomu se obrambne celice – limfociti – začnejo nenadzorovano razmnoževati. Namesto da bi nas ščitile, se rakavo preoblikujejo in jih je naenkrat preveč.
Limfomi niso ena sama bolezen, temveč cela družina bolezni z veliko podvrstami. V osnovi jih delimo na Hodgkinove in ne-Hodgkinove limfome, dodatno pa glede na to, iz katerih celic izvirajo – iz limfocitov B ali limfocitov T/ naravnih celic ubijalk.
Limfomi imajo 1001 obraz
Najpogostejši znak limfoma je povečana bezgavka, ki se kaže kot bula na vratu, pod pazduho ali v dimljah. Takšna bula je običajno:
- neboleča,
- mehka in elastična,
- pogosto jo opisujejo kot “teniško žogico” pod kožo.
Povečane bezgavke so sicer pogoste tudi ob okužbah, vendar v tem primeru po zdravljenju (na primer z antibiotiki) izginejo. Če pa bula vztraja, je treba bolnika napotiti na citološko punkcijo bezgavke. Pregled celic pod mikroskopom pogosto že pokaže, ali gre za vnetje ali za rakavo bolezen.
Limfomi se lahko kažejo tudi s tako imenovanimi B-simptomi, med katere sodijo:
- močno nočno potenje, zaradi katerega se mora bolnik večkrat na noč preobleči,
- nepojasnjena povišana telesna temperatura, zlasti zvečer, brez znakov okužbe,
- nepojasnjeno hujšanje (10 odstotkov telesne teže ali več v pol leta),
- splošno slabo počutje,
- utrujenost.
Včasih se limfom razvije globoko v telesu, kjer bule ne opazimo. Takrat lahko povzroča druge težave – na primer otekanje nog zaradi pritiska na žilje v dimljah ali prebavne težave, slabost in bruhanje, če se nahaja v trebušni votlini.
“Vsako slabo počutje ne pomeni, da imamo limfom. Vendar nihče ne sme ignorirati dolgotrajnega slabega počutja, ki ga ne moremo ničemur pripisati,”
poudarja Urška Rugelj.
Zdravljenje limfomov
Če preiskava bezgavke pokaže maligno bolezen, je treba običajno odstraniti celotno bezgavko, da lahko natančno določijo podvrsto limfoma. S slikovnimi preiskavami zdravniki nato ugotovijo, kako razširjena je bolezen.
Agresivne oblike limfomov zahtevajo takojšnje zdravljenje. Osnova je kemoterapija, ki ji v zadnjih letih pogosto dodajajo tudi biološka zdravila.
Pri mlajših bolnikih (do približno 65. leta) lahko v nadaljnjih fazah zdravljenja pride v poštev:
- avtologna presaditev krvotvornih matičnih celic,
- zdravljenje s celicami CAR T,
- v določenih primerih tudi obsevanje.
Zdravljenje praviloma poteka v ciklih: terapija, nato nekajtedenski premor, nato ponovitev. Običajno bolniki prejmejo od štiri do osem ciklov zdravljenja. V času premorov so doma in pod skrbnim nadzorom osebnega zdravnika.
Po končanem zdravljenju agresivnih limfomov bolnike na Onkološkem inštitutu spremljajo pet let. Če se bolezen v tem času ne ponovi, je verjetnost ponovitve zelo majhna, nadaljnje spremljanje prevzame osebni zdravnik.
Limfomi, ki ne povzročajo težav
Posebno skupino predstavljajo indolentni (počasi rastoči) limfomi. Ti pogosto ne povzročajo težav in so lahko prisotni na več mestih hkrati. V takih primerih zdravniki pogosto izberejo pristop aktivnega spremljanja.
To pomeni, da bolnika redno spremljajo, zdravljenje pa uvedejo šele, če ali ko bolezen začne povzročati težave – nekateri bolniki nikoli ne potrebujejo zdravljenja. Takšen pristop ni nič manj učinkovit, bolniku pa omogoča boljšo kakovost življenja, saj se izogne neželenim stranskim učinkom zdravljenja.
Če je zdravljenje potrebno, vendar je limfom manj agresiven, so možnosti zdravljenja lahko tudi blažje:
- kemoterapija v obliki tablet,
- v nekaterih primerih samo biološka zdravila.
Bolnike z indolentnimi limfomi na Onkološkem inštitutu praviloma spremljajo doživljenjsko, v določenih primerih pa po desetih letih stabilne bolezni spremljanje prevzame osebni zdravnik.
Spremljanje poznih posledic zdravljenja
Posebna skrb je namenjena bolnikom, ki so za limfomom zboleli v otroštvu ali mladosti (do 30. leta). Ti so bili pogosto izpostavljeni zelo intenzivnemu zdravljenju, ki lahko pusti pozne posledice. Zato jih v ambulanti za sledenje poznih posledic na Onkološkem inštitutu spremljajo doživljenjsko, običajno z letnimi kontrolnimi pregledi in preiskavami.
Dejavniki tveganja
Limfomi niso dedna bolezen. Nekateri dejavniki pa povečajo tveganje za to bolezen:
- okužba z bakterijo Helicobacter pylori,
- prirojena ali pridobljena imunska pomanjkljivost,
- stanje po presaditvah organov,
- okužba z virusom HIV.
Oglejte si celotni video:
