Nichole Andrews, registrirana dietetičarka in nutricionistka, specializirana za onkologijo, pravi, da se, da bi zmanjšala tveganje za nastanek raka, izogiba jemanju prehranskih dopolnil, kot so vitaminske in mineralne tablete.
“Ne jemljem nobenih dodatkov, razen če mi to priporoči zdravnik, vsa hranila dobim s hrano,” je pod vzdevkom ‘The Oncology Dietician’ povedala v videu, objavljenem na TikToku. “Ne uživajte dopolnil za zmanjšanje tveganja za nastanek raka, ker lahko visoki odmerki takih dodatkov dejansko povečajo tveganje za pojav te bolezni,” je še dodala, ni pa navedla, katerim dodatkom bi se bilo dobro izogibati.
Daily Mail pa poroča, da britanska Nacionalna zdravstvena služba (NHS) opozarja, da lahko dodatki, ki vsebujejo betakaroten, povečajo tveganje za pljučnega raka pri kadilcih in pri ljudeh, ki so bili izpostavljeni azbestu. Beta-karoten je naravni pigment, ki ga najdemo v rumenem in oranžnem sadju in zelenjavi, kot sta korenje in sladki krompir. “Študija na skoraj 30.000 kadilcih je pokazala, da so imeli tisti, ki so jemali dodatke betakarotena, za skoraj petino večje tveganje za raka kot tisti, ki niso,” piše Daily Mail.
Študija na ljudeh, ki so bili izpostavljeni azbestu, je tudi pokazala, da so imeli za 28 odstotkov večje tveganje za raka, če so jemali dopolnila. Pomembno je poudariti, da so študije to povečano tveganje opazile le pri ljudeh, ki so jemali dodatke betakarotena – ne pa pri tistih, ki so ga uživali naravno z zdravo prehrano, še dodajajo.
Ameriška analiza vitamina E pa je pokazala, da je jemanje dodatkov tega vitamina vodilo do 17 odstotkov večjega tveganja za raka na prostati. Vitamin E se naravno nahaja v oreščkih in semenih.
Dodatke selena pa povezujejo s 130-odstotnim povečanim tveganjem za smrt pri bolnikih z rakom na prostati. Gre sicer za majhno študijo na moških, ki so jemali trikratni priporočeni dnevni odmerek. Selen je mineral, ki ga naravno najdemo v ribah, mesu, jajcih in brazilskih oreščkih.
Nekatere študije so pokazale tudi potencialno povezavo med dodatki železa in povečanim tveganjem za nastanek raka na črevesju zaradi minerala, ki povzroča oksidativno škodo celicam. Po navodilih NHS, ki jih navaja Daily Mail, bi morali moški zaužiti približno 8,7 mg železa na dan, ženskam, starim od 19 do 49 let, pa se priporoča 14,8 mg. Ženskam nad 50 let, ki nimajo več menstruacije, pa zdravstvena služba svetuje 8,7 mg železa na dan.
Če menite, da vam primanjkuje mineralov ali vitaminov, se pogovorite s svojim zdravnikom.
Andrews svari tudi pred alkoholom
Andrews sicer svari tudi pred alkoholom in predelanim mesom. Alkohol naj bi povečal tveganje za nastanek kar sedem vrst raka, vključno z rakom na dojki, ustih in črevesju.
“Raba alkohola se povezuje z več kot 200 bolezenskimi stanji, poškodbami in zastrupitvami. Prizadeti so lahko živčevje, prebavila, srčno-žilni sistem ter drugi organi in tkiva, povečano je tudi tveganje za razvoj nekaterih rakov. Poleg nastanka različnih kroničnih bolezni, je raba alkohola povezana tudi z večjim tveganjem za akutne zdravstvene posledice, kot so poškodbe, tudi zaradi prometnih nezgod, ter pomembno prispeva k neenakostim v zdravju in k slabši kakovosti življenja posameznikov in družbe kot celote,” razlagajo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ)
Svetovna zdravstvena organizacija že več kot desetletje opozarja, da je meso, če ga uživamo nad priporočili, dejavnik tveganja za razvoj debelosti, sladkorne bolezni tipa 2, srčno-žilnih bolezni, zobnih bolezni in osteoporoze, je pa tudi dejavnik tveganja za razvoj rakavih obolenj, še pravijo pri NIJZ.
“Priporočila zdravega načina prehranjevanja, ki jih oblikujemo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), temeljijo na uživanju pestre mešane prehrane, sestavljene iz priporočenih kombinacij različnih vrst živil iz vseh skupin živil, kar ob ustreznem energijskem vnosu zagotovi zadosten vnos vseh hranil, potrebnih za normalno rast, razvoj in delovanje organizma. Priporočene kombinacije živil v obrokih dajejo prednost sadju in zelenjavi, polnovrednim žitom in žitnim izdelkom, mleku in mlečnim izdelkom z manj maščobami, ribam, pustim vrstam mesa ter stročnicam ter kakovostnim maščobam rastlinskega izvora.”
Nacionalna priporočila zdravega prehranjevanja na jedilnik vključujejo uživanje:
• rdečega mesa največ dvakrat do trikrat na teden,
• belega mesa (perutninsko meso) do trikrat na teden,
• rib pa vsaj enkrat do dvakrat na teden.
