Pojavi se, kadar ima sprednja površina očesa (roženica) ali leča v očesu neenakomerne krivine. Namesto ene enakomerne krivine, kot pri popolnoma okrogli krogli, ima površina obliko jajčaste oblike. Zaradi tega vidite zamegljeno na vseh razdaljah, razlagajo na spletni strani Klinike Mayo.
Astigmatizem je lahko prisoten že ob rojstvu ali pa se razvije po poškodbi očesa, bolezni ali operaciji. Ne povzroči ga in ne poslabša ga branje pri slabi svetlobi, gledanje v zaslone ali mežikanje. Lahko se pojavi skupaj s kratko- ali daljnovidnostjo.
- Preberite tudi: Pred zasloni ves dan? Pet preprostih nasvetov za zaščito oči
Simptomi astigmatizma
Astigmatizem se lahko kaže kot:
- Zamegljen ali popačen vid
- Občutek naprezanja ali nelagodja v očeh
- Slabši vid ponoči
- Mežikanje
Zamegljen vid zaradi astigmatizma lahko prispeva k nastanku glavobola.
Vzroki za nastanek astigmatizma
Oko ima dve strukturi z ukrivljenima površinama, ki lomita (refraktirata) svetlobo na mrežnico in tvorita sliko.
- roženico, prozorno sprednjo površino očesa;
- lečo, prozorno strukturo v notranjosti očesa, ki spreminja obliko in tako pomaga ostriti vid na bližnje predmete.
Pri popolnoma oblikovanem očesu imata roženica in leča enakomerno okroglo ukrivljenost, podobno gladki površini žoge. Roženica ali leča s takšno obliko enakomerno lomi vso svetlobo, ki vstopa v oko, in jo usmeri neposredno na mrežnico, kar omogoča jasno sliko.
- Morda vas zanima tudi: Ali spanje z lečami škoduje očem?
Tako imenovanan refrakcijska napaka
Če je roženica ali leča jajčaste oblike in ima dve neenaki krivini, se svetlobni žarki ne lomijo enakomerno, zato nastaneta dve različni sliki, ki se prekrivata ali združita. Posledica je zamegljen vid. Astigmatizem je torej vrsta refrakcijske napake.
Astigmatizma roženice ali leče lahko povzroči zamegljen vid, ki je lahko izrazitejši v eni smeri – vodoravno, navpično ali diagonalno.
Astigmatizem se lahko pojavi skupaj z drugimi refrakcijskimi napakami, med katerimi sta najpogostejši:
- Kratkovidnost (miopija) – nastane, kadar je roženica preveč ukrivljena ali je oko daljše od običajnega. Svetloba se zato ostri pred mrežnico, kar povzroča zamegljen vid na daleč.
- Daljnovidnost (hiperopija) – nastane, kadar je roženica premalo ukrivljena ali je oko krajše od običajnega. Učinek je nasproten kratkovidnosti: ko je oko v sproščenem stanju, svetloba ne doseže ostrine na zadnji strani očesa, zato so bližnji predmeti videti zamegljeni.
Dejavniki tveganja
Dejavniki tveganja za nastanek astigmatizma so:
- dednost – astigmatizem je lahko podedovan,
- poškodba očesa,
- keratokonus – stanje, pri katerem se roženica tanjša in izboči navzven, kar poveča tveganje za astigmatizem,
- operacija očesa – astigmatizem se lahko pojavi po kirurškem posegu na očesu.
Vir: Klinika Mayo, Astigmatism. Dostopno na: https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/astigmatism/symptoms-causes/syc-20353835. Zadnji dostop: Oktober 2025
