Terapija gozdne kopeli se je uveljavila na Japonskem in pomeni tehniko sprostitve, umiritve uma in prenove telesa in duha, ki ima blagodejne učinke na naše počutje, pišejo strokovnjaki programa OMRA, programa za večjo pismenostjo o duševnem zdravju in obvladovanju motenj razpoloženja in pojasnjujejo naprej.
Prvič se je pojavila že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja kot odgovor na sodoben način življenja, ki je sam po sebi dejavnik tveganja za slabše duševno zdravje. Izbruh stresa, anksioznih motenj, depresije, debelosti, sladkorne bolezni, povišanega krvnega tlaka in tako dalje so posledica hitrega življenja, bivanja in dela v zaprtih prostorih (kjer se izvajajo tudi dejavnosti za preprečevanje stresa, kot so denimo šport, joga, …).
Denis Ališič, magister zakonskih in družinskih študijev, ki se izpopolnjuje na področju družinske terapije, je že pred časom za Med.Over.Net zapisal:
“Moderni časi so nam prinesli nove izzive. Naučiti se moramo zdravega odnosa do tehnologije, do interneta in do nove realnosti, ki je okoli nas. Narava nam tako pomaga najti spet sebe, začutiti svoje telo, se ustaviti in zadihati. Na ta način lahko naredimo korak nazaj, pogledamo kaj se dogaja z nami in uspešno uravnamo stres, ki ga je v vsakdanu čisto preveč.”
Več v članku: Shirin yoku, družinski čas in gozd.
Kaj je gozdna kopel
Tehnika gozdne kopeli pomeni »okopati se v zelenem« oziroma »kopanje v gozdu«, pri tem pa čim bolje izkoristiti blagodejne vplive gozda na naše počutje. Prispeva k umiritvi uma, zmanjšuje stres, znižuje krvni tlak in raven kortizola – stresnega hormona, krepi imunski sistem, sprošča in ima vsesplošni blagodejni učinek na naše psihofizično počutje.
Kako izvajamo gozdno kopel
Gozdna kopel vključuje sprehod po gozdu. Pri tem usmerjamo pozornost na zvoke, vonje, svetlobo v gozdu, tipanje dreves in podobno. Tako se povežemo z gozdom preko vseh čutil.
Gozdna kopel ni zgolj klasični sprehod, temveč pomeni popolno predanost gozdu, doživljanje v njem tukaj in zdaj ter povezanost z njim.
Gozdni kopeli lahko dodajamo tudi gibalne in raztezne vaje ali lažje položaje iz joge, dihalne vaje, refleksoterapijo – tako da hodimo ali valjamo stopala po smrekovih storžih in podobno.
Gozdna kopel je svojevrstna oblika meditacije, pri čemer pozornost usmerjamo na zvoke – ptičje petje, šelestenje listov ali žuborenje potočka, na sončne žarke, ki spreminjajo svetlobo v gozdu, na hojo po mahu, smrekovih iglicah, na tipanje dreves, vdihavanje svežega zraka.
Pomembno je, da ko smo v gozdu, z njim sobivamo vsaj dve uri in se ne pustimo zmotiti, mobilne naprave izključimo, ne govorimo, temveč se popolnoma prepustimo naravi, da nas vodi.
Preberite še več o vplivu na telesno zdravje in kako pravilno izvajati gozdno kopel: pazinase.triglavzdravje.si/narava-zdravi/.
Prisluhnite meditaciji o obisku gozda
Če ne morete v gozd, lahko prisluhnete zvočnemu posnetku in meditaciji. Meditacija je namenjena družinam z otroki. Ob skupnem umirjanju se boste sprostili in povezali.
Več meditacij na Harmonija Med.Over.Net
Viri:
OMRA novičnik. Prijavite se in bodite obveščeni: https://www.omra.si/#newsletter
Abookire, S., Can forest therapy enhance health and well-being?Furuyashiki, A., Tabuchi, K., Norikoshi, K. et al. (2019). A comparative study of the physiological and psychological effects of forest bathing (Shinrin-yoku) on working age people with and without depressive tendencies.