Forum.Over.Net

Enostarševske družine

Biti starš v enostarševski družini pomeni biti odgovoren za vse - vzgojo, gospodinjstvo, finance. Na tem forumu boste našli odgovore na vprašanja, ki vas težijo in o katerih si ne upate govoriti.

Skupno skrbništvo nad otroki

Default avatar

Andreja

Kopiram članek, ki je izšel v reviji LISA, na strani 48.

avtorica: Melita Kuhar

Kot moderatorka portala Med.Over.Net in foruma Ločitve berem pogosta vprašanja udeležencev o tem, kako dobiti skrbništvo nad otrokom, ko se starša razvežeta, pa kakšna naj bo višina preživnine, pa kdaj in koliko časa naj otrok oziroma otroci preživljajo pri drugem staršu, če ni bilo doseženo skupno skrbništvo, temveč je otrok dodeljen v skrb in vzgojo enemu od staršev. Tokrat nekaj več o tej zelo pogosti in pereči tematiki.

Koncept skupnega skrbništva je sicer malce hecen, ker od nekdanjih zakoncev zakonsko predvideva, da bosta kljub ločitvi zmogla in znala biti ustrezna, zrela in odgovorna odrasla človeka, ki se bosta znala sporazumno in spodobno meniti o otroku , njegovih potrebah in na splošno, da bosta znala poskrbeti za njegovo blagostanje, kakršno naj bi bilo, če bi kot družina ostali skupaj. A kaj, ko je to v realnosti dostikrat nemogoče, saj sta partnerja šla narazen prav zaradi tega, ker se nista znala ali zmogla sporazumevati v vsakdanjem družinskem in partnerskem življenju, tako da od njiju pričakovati, da bosta po ločitvi postala naenkrat zrela in se bosta znala pogovarjati in poslušati, je morda kdaj utopično.

Skratka, skupno skrbništvo nad otroki pomeni, da si starša delita otroke. Se pravi, da na primer en teden preživita pri mami, drugi teden pa pri očetu, določi se, katere počitnice bodo preživeli s katerim od staršev in tako gre življenje naprej. Pomembno se je zavedati , da je partnerske zveze konec, odrasla človeka pa naj se zavedata, da bosta za vedno starša otrokom in tega se ne da zanikati ali spremeniti. Zato vedno svetujem tudi, da čeprav ločeni starši, naj vseeno premorejo toliko strpnosti in razumevanja, da zmorejo med seboj sodelovati že zaradi otrok , ki tako ali tako čutijo mnogo stisk zaradi razpada družine. Pa še na nove okoliščine so morajo otroci privajati ter na to, da bo odslej življenje potekalo nekoliko drugače.

A kot sem že nekajkrat omenila v prejšnjih prispevkih, so otroci trpežna bitja, ki pa za zdrav čustveni in psihični razvoj potrebujejo potrditev, da so ljubljeni, sprejeti točno takšni, kot so, ter da se oblikuje varno zavetje, pa četudi v dveh različnih novih domovih. Otroku naj se iskreno ( starosti primerno) pove, kaj se dogaja , kakšna bo bodoča ureditev ter da se bosta oba starša trudila za otroke skrbeti vsaj približno tako, kot ko so živeli skupaj.

Pogosto se pojavlja tudi vprašanje ločenega partnerja , ki ga zanima, v kolikšni meri lahko posega v novo partnersko zvezo bivšega zakonca , ker bo navsezadnje otrok zdaj več časa živel z neko drugo osebo, in ne s samim biološkim staršem. Kako to stisko razrešiti? Predvsem se je treba zavedati, da se v odločitve bivšega partnerja ne more več vmešavati. In treba je sprejeti, da bo otrok imel novo družino, sčasoma lahko pri obeh starših. Pisala sem že o sestavljenih družinah in o njihovih izzivih, ker takšnih družin z deco iz prejšnjih zvez in po možnosti še s kakšnim skupnim otrokom je vse več. Tudi to je realnost.

Glede preživnine se tudi krešejo mnenja. Ta denarni znesek je namenjen otroku in pokrivanju njegovih potreb. Če se starša zmoreta sporazumeti, da si bosta delila vse stroške, potem tudi preživnine ni, saj so otroci pri obeh enako dolgo in so stroški enakomerno porazdeljeni. Če pa je otrok dodeljen v skrbništvo zgolj enemu staršu, potem drugi plačuje njegove stroške v obliki preživnine. Višina je seveda individualno določena. In kar je najpomembneje: starši, nikar se ne cufajte za euro ali dva, koliko več ali manj se bo plačal kakšen, otrokov strošek, temveč poskrbite, da se vaš otrok ne bo počutil vrednega natanko toliko, kot dobi starš preživnine. Posvetite se otrokom, negujte čustveno starševsko vez z njimi in poskušajte z bivšim ali bivšo zrelo sodelovati pri vzgoji in zdravemu razvoju otrok! Ne pozabite , to je velika in vseživljenjska odgovornost.

Avtorica prispevka sem univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka Melita Kuhar, ki vodim projekt Svetovalnica, www.SvetovAlnicA.Si, dosegljiva sem na tel.št. 031 666 168. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali me kaj povprašali, pogumno pišite na: [email protected]. več o zgoraj napisanem si lahko preberete tudi na socialnem omrežju www.facebook.com/Svetovalnica.
***

Problemov ne bomo rešili z istim načinom razmišljanja, kot smo jih ustvarili.
Albert Einstein


Stojim Vam ob strani.
Default avatar

klepetulja

Kot sem že napisala na forumu, ki ga ureja moderatorka Melita Kuhar, se preživnina določi tudi v primeru skupnega skrbništva.
Default avatar

Jalur

Tukaj smo nekatere že pisale o tem, da zagovarjamo stališče, da bi morala tudi po ločitvi oba starša prevzeti odgovornost nad otroci. Torej bi moralo bit skupno skrbništvo prva opcija in obveza. V kolikor je kateri od staršev neprimeren za starševstvo dobi skrbništvo seveda samo en starša, vendar je potrebno drugega usmerit na obvezno obravnavo, da si pridobi socialne kompetence, prekine odvisnost,...
o tem je bilo že veliko povedanega. Sedaj je najbolj pereča problematika v tistih družinah, kjer za otroka skrbi samo en starša, drugi pa je na otroka "pozabil". Proti takim imamo bolj malo možnosti ukrepanja (nobenih), skrbnik pa je sam za vse, 24/7/365.

Glede preživnine pri skupnem skrbništvu je moje mnenje, da je potrebno tako kot sedaj gledat stanje obeh staršev. Če je eden zelo dobro situiran, drugi pa brezposeln ali na minimalni plači, potem lahko pride do situacije, ko otrok pri enem nima kaj za jest, pri drugem pa ima ves luksuz. Upoštevati je treba tudi, da samo en starš plačuje določene fiksne stroške, vezane na stalno bivališče (npr. odvoz smeti,...). Ob splošnih stroških (npr. hrana) pa so tu še drugi stroški: obleke, obutev, šolske potrebščine, športna oprema, položnice za hrano v šoli, plačilo vrtca,... Te ponavadi plačuje samo eden od staršev, torej stroški niso avtomatično enakomerno porazdeljeni samo zato, ker imata skupno skrbništvo.
Default avatar

modrival

Koncept skupnega skrbništva ne bi smel biti niti malo hecen in bi dejansko moral bit obvezen. Če sta se dva odločila za otroka, potem naj skrbita zanj polno in odgovorno, do njegove samostojnosti, oziroma vsaj tiste zakonsko določene meje. Običajno je tako, da do razhoda in delitve otrok pride, ker eden noče in le izjemoma oba. Tu bi dejansko morali bit sistemski vzvodi, preko prisile, morda obveznih terapij, delavnic, da se ga prisili v odgovorno starševstvo in to ne glede na spol.
Pohvalno in izredno pomembno je slišat, da se tudi nekatere matere po novem obračajo k zagovorništvu skupnega skrbništva, če bi bilo v prihodnosti takih mater več, bi to zagotovo bil realen temelj za spremembe.
Sem pa mnenja, da bi obvezno skupno skrbništvo pomenilo konec serijskega ločevanja, tako da je malo verjetno, da bo kaj kmalu do tega prišlo, ker so nasprotni interesi zelo zakoreninjeni in so dejansko boniteta, ki bi se jo marsikomu bilo težko odpovedat.
.
.......................................................................................................................................................................................... Več ljudi brez dlake na jeziku...in bi se sčasoma rodilo upanje za boljši svet...
...........................................................................................................................................................................................
Default avatar

Fighter1

Skupno skrbništvo pri starših, ki sta ga sposobna vozit, je verjetno najboljša možna stvar za otroke, v dani situaciji.
Drugega starša pa, v skupno skrbništvo, ne moreš prisiliti. Kot ga, žal, ne moreš prisiliti, da se gre zdravit alkoholizma, da jemlje potrebna zdravila, da gre na tečaje starševstva, nenasilnega obnašanja,.....psihoterapije. Da se obnaša odgovorno do svojega otroka.
Otroci pa trpijo. In so prikrajšani za enega starša. Čeprav imajo pravico do obeh. Prikrajšani so pri vzgledu, pri vzgoji, pri preživljanju prostega časa, pri učenju,......izkušnjah.
Skrbnik ne more popolnoma nadomestiti starševske vloge drugega. Lahko naredi maksimalno in še več, se potrudi čez vse svoje meje, vloži vso svojo ljubezen,....
Zagotovo je tako: če bi se lahko starša že prej vse dogovorila, bi se; in do razveze, po vsej verjetnosti ne bi niti prišlo. Vendar tudi takšni obstajajo, ki so sposobni postaviti svoj odnos na stran, za dobro skupnega otroka. In stvar funkcionira. Vsaka jim čast!
V našem primeru, je sodnica bivšemu jasno povedala, že takoj: skupnega skrbništva tu ne bo. Videla je namreč, kako je zapenjal za vsako malenkost, koliko dodatnih in nepotrebnih konfliktov je ustvaril, da ni nikoli sklepal kompromisa in mu je rekla: NE. Ker bi bilo nemogoče. Dogovor, žal, nikakor ni bil mogoč. Enostransko skupno skrbništvo ne more in ne deluje.
Otroci se prilagodijo takšni družinski celici, kot jo imajo. In za njih je normalna, kakorkoli že funkcionira. Druge ne poznajo in ona jim je bistvo in osnova tudi za naprej. Kakšna koli je, je za njih normalna prav takšna. Po njej sklepajo, da so takšne tudi druge. Ko so starejši pa opazijo razlike. V naši družbi je že polno enostarševskih družin, razširjenih družin, otrok, ki jih vzgajajo stari starši, ....vse to otrok vidi. In se prilagaja.
Tako kot so otroci oblikovani iz primarne družine, takšni odrasli potem so. (Drug del pa je njihov karakter.) In takšni starši so potem sami, naprej.
Default avatar

modrival

Da se ne bi dalo nekoga prisilit ne verjamem. Prej verjamem, da nikomur ni mar. Človeka lahko prisilijo če izgubi vozniško dovoljenje, da obiskuje psihologa, gre na zdravljenje alkoholizma, skrb za otroka je pa menda manj vredna kot to in ostala početja, kjer z zakoni lahko prisilijo človeka na spremembe in celo v zaporih pravijo, da prevzgajajo človeka. Res pa je, da bi v primeru uzakonitve te prisile, bi bile tej dostikrat izpostavljene ravno matere. Morda zaradi tega ni volje, ker kot sam vidim in temu gladko pravim, pri nas vlada neka feministična diktatura.

Sicer pa etično gledano glede tega ne bi smelo bit težav, saj ne gre za to, kaj človek sam počne in kako živi, ampak gre za to kaj daješ ali ne daješ svojemu otroku in kakšno trplenje povzročaš tudi še komu drugemu. In tu mislim, da se pravice posameznika do odločanja in svojih početij zelo hitro končajo, no ja, vsaj morale bi se.
.
.......................................................................................................................................................................................... Več ljudi brez dlake na jeziku...in bi se sčasoma rodilo upanje za boljši svet...
...........................................................................................................................................................................................
Default avatar

Mick1

Problem skupnega skrbništva je DEJSTVO, da ženska z ločitvijo pridobi, moški pa izgubi. Ločitev se pač tretira kot maščevanje. Tega je 90% vseh primerov. Dokler ne bo obveznega zdravljenja za tovrstne primere, ne bo skupnih skrbništev več kot sedaj-torej peščica.

Vse ostalo je preprosto nabijanje in nalaganje.
Default avatar

Fighter1

KAJ ženska z ločitvijo pridobi??
Kaj moški izgubi??
Ločitev je kakšno maščevanje?? Komu? Za kaj?
Obvezno zdravljenje ja - le - za koga??
Default avatar

ma-go

mene zelo zanima, zakaj meni kot očetu ni bilo avtomatsko priznano na sodišču enako skrbništvo nad otrokoma, glede na to, da se proti meni ni iskalo ali našlo nobenih obremenilnih dokazov, zaradi katerih bi mi bila ta pravica upravičeno odvzeta? zanima me še, zakaj je meni sodišče potem na mojo željo dovolilo imeti do minute enak obseg stikov z otrokoma, kot jih ima bivša , pri tem pa mi vseeno prisodilo še plačevanje preživnine na njen TRR? zakaj se torej meni po eni strani ni priznalo enako skrbništvo nad otrokoma po drugi strani pa mi je to isto sodišče dovolilo popolnoma enak obseg stikov z otrokoma ..in naložilo še preživnino?

hvala za pojasnila.
Default avatar

Jalur

Skupno skrbništvo ne izključuje preživnine. In tudi pri skupnem skrbništvu mora imet otrok prijavljeno bivališče pri enem od staršev, eden mora bit odgovoren za plačevanje položnic (šola, vrtec, dejavnosti,...) Torej ni nujno, da bi bilo karkoli drugače, če bi imel na papirju skupno skrbništvo. Verjetno bi vse ostalo enako, le na papirju bi bila oblika skrbništva drugačna.
Default avatar

ma-go

Jalur je napisal/a:
Skupno skrbništvo ne izključuje preživnine. In tudi pri skupnem skrbništvu mora imet otrok prijavljeno bivališče pri enem od staršev, eden mora bit odgovoren za plačevanje položnic (šola, vrtec, dejavnosti,...) Torej ni nujno, da bi bilo karkoli drugače, če bi imel na papirju skupno skrbništvo. Verjetno bi vse ostalo enako, le na papirju bi bila oblika skrbništva drugačna.

vse to drži, čeprav ni treba , da je le eden odgovoren za plačilo položnic. Ampak, mene zanima, zakaj je sodišče dodelilo skrbništvo bivši, meni pa dovolilo popolnoma enak obseg stikov kot jih ima tudi bivša? In moji stiki niso samo stiki pač pa tudi skrbništvo, ko sta otroka z mano, in vzgoja...prehrana...ne razumem, zakaj je sodišče tako odločilo, skrbništvo le njej..ker bi po mojem moralo odločiti obema enako skrbništvo, svojo preživnino pa bi porabil lahko jaz, ne ona. Edino, če je sodišče spoznalo, da je zame bolje tako, da ji nakažem preživnino in da imam s tem večji mir pred njo...
Default avatar

neumnost skupnega skrbništva

skupno skrbništvo je za večino primerov neumnost in ne vem, kdo to neumnost tako zelo forsira. Malo je parov, ki se razidejo zaradi banalnosti in so sposobni skupaj furat res odgovorno starševstvo po ločitvi. Iz čisto preprostega razloga - ker se pari, kjer sta dva fajn človeka ne ločujejo - zakaj neki pa bi se? Ne rečem, da se sem pa tja kakšen tak tudi ne najde. Večina pa se ločuje zaradi hudih stvari, alkoholizma, lažnivosti, nasilja, lenobe. In če so v zvezi taki primanjkljaji, naj bi potem izginili že s samim dejstvom, da sta dva ločena?
Lepo vas prosim. To koristi v glavnem tistim osebkom (obeh spolov), ki bi radi na ta način, še naprej kontrolirali svojega ex partnerja. Ker konec koncev, kaj pa institut skrbništva sploh pomeni? Saj za vsako resno spremembo rabiš soglasje drugega starša. Plačevanje preživnine pa pomeni, da pač nakažeš nek znesek, drugi pa potem s tem čara in hodi po trgovinah in išče najbolj ugodne artikle (po mnenju preživninodajalcev pa je tačas na pedikuri in barvanju las).
Default avatar

včeraj

ma-go je napisal/a:
Jalur je napisal/a:
Skupno skrbništvo ne izključuje preživnine. In tudi pri skupnem skrbništvu mora imet otrok prijavljeno bivališče pri enem od staršev, eden mora bit odgovoren za plačevanje položnic (šola, vrtec, dejavnosti,...) Torej ni nujno, da bi bilo karkoli drugače, če bi imel na papirju skupno skrbništvo. Verjetno bi vse ostalo enako, le na papirju bi bila oblika skrbništva drugačna.

vse to drži, čeprav ni treba , da je le eden odgovoren za plačilo položnic. Ampak, mene zanima, zakaj je sodišče dodelilo skrbništvo bivši, meni pa dovolilo popolnoma enak obseg stikov kot jih ima tudi bivša? In moji stiki niso samo stiki pač pa tudi skrbništvo, ko sta otroka z mano, in vzgoja...prehrana...ne razumem, zakaj je sodišče tako odločilo, skrbništvo le njej..ker bi po mojem moralo odločiti obema enako skrbništvo, svojo preživnino pa bi porabil lahko jaz, ne ona. Edino, če je sodišče spoznalo, da je zame bolje tako, da ji nakažem preživnino in da imam s tem večji mir pred njo...
Že iz tvojega pisanja je jasno da marsičesa pač ne razumeš. Pa saj stiki SO vzgajanje, prehranjevanje, učenje otrok. Torej stik = izvrševanje starševske obveznosti. Nikakor ne nagrada staršu, ki ima stik, da gre z otrokom na hojladri.
In kaj bi imel kot odgovoren starš sploh od tega da na nekem papirju piše skupno skrbništvo? Nič, verjetno le cel kup birokratskih komplikacij. Pa saj ti nihče ne jemlje otroka s tem, da formalno piše da je skrbnik mama.
Preživnina pa je za otroka in je ne porabita zase. Ne ti ne ona. Verjamem, da če bi prevzel plačevanje polovice popolnoma vseh položnic in drobnih izdatkov za otroka, ne bi bilo potrebe za plačevanje preživnine. Ampak to je tudi nepotrebno kompliciranje. Rabil bi računovodkinjo, ki bi vse zbrane račune delila na pol in te vsak mesec z njimi bremenila. In verjemi verjetno bi bilo tega več, kot je znesek preživnine, ki je plačuješ. Pa ne govorim o hrani, stanovanju to breme imata pač oba svoje. Govorim o računih za nov geotrikotnik, nove strune za kitaro, obrabljeno bremzo za rolko, darilca za rojstne dneve prijateljev, polomljena očala, zdravila, čevljarja za strgane superge, modrček za hčerko, ki ga pač ne greš z njo kupovat, ker ti je nerodno, vložke, tampone, frizerja, inštrukcije, šolsko prehrano, nezgodno zavarovanje, avtobus, treninge, telefon, računalnik....... Kako vraga lahko to deliš na pol? Najlaže z nekim zneskom preživnine in dogovorom, da pretežni del vsakodnevnih malenkosti pokriva tisti starš, ki preživnino dobiva.
Idealiziram, ampak, če neskrbnik zasluži veliko več kot skrbnik je v zvezi verjetno procentualno tudi več prispeval za otroka. Kaj je torej narobe, če še vedno daje več? Saj samo otroku omogoča standard, ki ga je imel pred razpadom zveze.
Moški tudi če pomagate bivši, celo če ji frizerja plačujete :), s tem posredno dajete svojemu otroku. Je težko razumeti? Verjetno. Tisti, ki to razumejo se pač ne ločujejo.
Default avatar

Mick

Zelo velika razlika je, saj praktično nobena mama ne spoštuje 113. člena. Še več. Če imaš samo stike so ti večinoma bežni, pri skupnem skrbništvu je pa otrok recimo pri nekom 3 dni, pri drugem 4 dni.
Ogromna, ogromna razlika.

Preživnina je pa itak arhaična stvar, ki bi jo bilo potrebno takoj ukiniti. Kdor sam ni zmožen otroka finančno preskrbeti tudi ne more biti edini skrbnik. Pika, fertik!
Default avatar

ma-go

čakaj zdaj ti nekaj ne razumeš , če se sprašuješ kako za vraga lahko deliš na pol? Ja kako so pa potem znali izračunati višino preživnine, če jo ne znamo potem deliti na pol? 300 eur krat 2 ( starša) je 600 eur in 600 eur deljeno z dva je tudi 300 eur , še vedno.
Default avatar

ma-go

neumnost skupnega skrbništva je napisal/a:
skupno skrbništvo je za večino primerov neumnost in ne vem, kdo to neumnost tako zelo forsira. Malo je parov, ki se razidejo zaradi banalnosti in so sposobni skupaj furat res odgovorno starševstvo po ločitvi. Iz čisto preprostega razloga - ker se pari, kjer sta dva fajn človeka ne ločujejo - zakaj neki pa bi se? Ne rečem, da se sem pa tja kakšen tak tudi ne najde. Večina pa se ločuje zaradi hudih stvari, alkoholizma, lažnivosti, nasilja, lenobe. In če so v zvezi taki primanjkljaji, naj bi potem izginili že s samim dejstvom, da sta dva ločena?
Lepo vas prosim. To koristi v glavnem tistim osebkom (obeh spolov), ki bi radi na ta način, še naprej kontrolirali svojega ex partnerja. Ker konec koncev, kaj pa institut skrbništva sploh pomeni? Saj za vsako resno spremembo rabiš soglasje drugega starša. Plačevanje preživnine pa pomeni, da pač nakažeš nek znesek, drugi pa potem s tem čara in hodi po trgovinah in išče najbolj ugodne artikle (po mnenju preživninodajalcev pa je tačas na pedikuri in barvanju las).

ne gre za kontrolo ex partnerja v smislu kako on živi, gre pa za kontrolo, v kakšen namen se porablja nakazana preživnina, ali se res porablja v korist otrok , ali pa je bil del te preživnine porabljen za njeno pedikuro, vložke, frizerja,...bog ve česa še, kar ni v korist otrok. Pa še to, fajn bi bilo vedit, kakšen delež preživnine dejansko vsak nameni za preživljanje otroka, če nakažem 300 eur , pričakujem , da jih bo ona tudi toliko, če je plača enaka, a ne, ker se standard otrok po zakonu ne sme spremenit. In ne vem zakaj bi to bilo tko težko za zmenit se, zna se zračunat višina preživnine, ve se kolk ima kdo plačo, a tole kolk kdo prispeva na mesec otroku pa ne znamo? Saj trgovine izstavljajo račune, povsod dobiš račun, zakaj bi to bilo tko klinčevo skrito ?Zato, ker prejemnik preživnine nima vsak mesec enakega stroška! Ko gre prejemnik preživnine v nabavo za otroka, je na računu strošek samo od otroka, na koncu take račune sesteješ, to znamo a ne...ampak nikoli in res nikoli mi prejemnik preživnine ne pokaže stroška, z razno raznimi izgovori, bolnimi, da bolj ne morejo biti, itak, se boji, da se nebi kaj našlo v tem. Hrane ni treba prikazovat , ampak vse ostalo se pa da, in ni težko na koncu vsakega meseca povedat plačniku preživnine koliko se je zapravilo za potrebe otroka, hrana se izpusti in zarad mene tudi bivalni stroški, ker otrok preživi polovico meseca pri meni in polovico meseca pri njej.
Default avatar

histerija na kubik

ma-go je napisal/a:
neumnost skupnega skrbništva je napisal/a:
skupno skrbništvo je za večino primerov neumnost in ne vem, kdo to neumnost tako zelo forsira. Malo je parov, ki se razidejo zaradi banalnosti in so sposobni skupaj furat res odgovorno starševstvo po ločitvi. Iz čisto preprostega razloga - ker se pari, kjer sta dva fajn človeka ne ločujejo - zakaj neki pa bi se? Ne rečem, da se sem pa tja kakšen tak tudi ne najde. Večina pa se ločuje zaradi hudih stvari, alkoholizma, lažnivosti, nasilja, lenobe. In če so v zvezi taki primanjkljaji, naj bi potem izginili že s samim dejstvom, da sta dva ločena?
Lepo vas prosim. To koristi v glavnem tistim osebkom (obeh spolov), ki bi radi na ta način, še naprej kontrolirali svojega ex partnerja. Ker konec koncev, kaj pa institut skrbništva sploh pomeni? Saj za vsako resno spremembo rabiš soglasje drugega starša. Plačevanje preživnine pa pomeni, da pač nakažeš nek znesek, drugi pa potem s tem čara in hodi po trgovinah in išče najbolj ugodne artikle (po mnenju preživninodajalcev pa je tačas na pedikuri in barvanju las).

ne gre za kontrolo ex partnerja v smislu kako on živi, gre pa za kontrolo, v kakšen namen se porablja nakazana preživnina, ali se res porablja v korist otrok , ali pa je bil del te preživnine porabljen za njeno pedikuro, vložke, frizerja,...bog ve česa še, kar ni v korist otrok. Pa še to, fajn bi bilo vedit, kakšen delež preživnine dejansko vsak nameni za preživljanje otroka, če nakažem 300 eur , pričakujem , da jih bo ona tudi toliko, če je plača enaka, a ne, ker se standard otrok po zakonu ne sme spremenit. In ne vem zakaj bi to bilo tko težko za zmenit se, zna se zračunat višina preživnine, ve se kolk ima kdo plačo, a tole kolk kdo prispeva na mesec otroku pa ne znamo? Saj trgovine izstavljajo račune, povsod dobiš račun, zakaj bi to bilo tko klinčevo skrito ?Zato, ker prejemnik preživnine nima vsak mesec enakega stroška! Ko gre prejemnik preživnine v nabavo za otroka, je na računu strošek samo od otroka, na koncu take račune sesteješ, to znamo a ne...ampak nikoli in res nikoli mi prejemnik preživnine ne pokaže stroška, z razno raznimi izgovori, bolnimi, da bolj ne morejo biti, itak, se boji, da se nebi kaj našlo v tem. Hrane ni treba prikazovat , ampak vse ostalo se pa da, in ni težko na koncu vsakega meseca povedat plačniku preživnine koliko se je zapravilo za potrebe otroka, hrana se izpusti in zarad mene tudi bivalni stroški, ker otrok preživi polovico meseca pri meni in polovico meseca pri njej.
Preživnina je že v osnovi določena na podlagi stroškov. Torej teh 300 evrov za otroke (pišeš v množini, zato ne vem, koliko jih je, trije, štirje) je bilo določenih v tej višini zato, ker je bilo stroškov predvidevam da 600 evrov.

Se pa strinjam, da ne bi bilo slabo vsake toliko preveriti porabe, če bi zavezanec to zahteval. Mogoče bi se potem nehala fama o previsokih preživninah.
Default avatar

Mick

Zakaj vsake toliko? Preživnina bi morala znašati natančno toliko kot je poraba za otroka, oz. delež, ki odpade na tistega ki plačuje. To je 15 minut dela na mesec.
Default avatar

ma-go

Mick je napisal/a:
Zakaj vsake toliko? Preživnina bi morala znašati natančno toliko kot je poraba za otroka, oz. delež, ki odpade na tistega ki plačuje. To je 15 minut dela na mesec.
točno tako, ker ne more en sodnik nikoli vedit kako smo mi prej živel , in je nelogičn , da pol ta sodnik verjame vsako besedo bivši, ki kvazi neumnosti in nabija stroške kar naenkrat v neresne višave, in jasn da se lahka sladko smeji ker so mi povečal stroške na plači, pol se pa vsi čudijo , da sam komaj shajam, med tem ko ona lepo ureja stanovanje doma in si kupi novejši avto, jaz bi namreč tudi rad, da bi pri sebi uredil in opremil otroški sobi z novimi postlami in omarami in se rešil 20 let starega avta...ampak kako? preden sem začel nakazovat preživnino, je tudi zame kaj ostalo, mogoče kaj privarčevalo, odkar pa preživnina , pa ne ostane nič, je treba krepko gledat , kaj se bo jedl, pa kako položnce plačal. Pa da nebi men katera tlele rekla, da si nej najdem dodatno delo...delam od 8 zjutri do 17 popoldan...da bi men to sodnik reku, ga lahko samo uprašam, če ma mogoče on kako delo zame na sodišču, pa spomnu bi ga dvoje: delo na črno je kaznivo dejanje, razn če ga podpira in nej pogleda po zavodu za zaposlovanje, da bo vidu kolk folka išče delo.

Pri plačilu elektrike naprimer, plačuje se pavšal, ampk, ko je poračun, če imaš manjšo porabo , ti potem tudi pavšal ustrezno temu prilagodijo,zmanjšajo, neki takega bi bilo tudi pri preživnini, ne pa da plačuješ pa niti ne veš a je blo porabljen al ni blo, al se kdo koristi pa živi še na tvoj račun, pa nebi smel. Tista uskladitev od CSD , enkrat na leto , je brez veze, ker je besede v + /- 0,5 %, med tem ko je dejanski zaslužek prejemnika čez celo leto lahko kar visok, računite , preživnine je za dva otroka tam okoli 300 eur plus stroški stikov v enakem obsegu , cca še 150 eur zravn...450x 12 mesecev... dobita samo po moji strani, 5400 eur. Kolk eur bi morala potem dobiti še po njeni strani?

tko , da zame pavšalno plačilo preživnine je nekaj tko nelogičnega da bolj ne more biti, tako , da so očitno takrat, ko so te zakone pisali in sprejemali, očitno bile same ženske na kupu, katere so si naredile tako politiko in sprejel tak sklep, kokr , da so se hotle dobr zaščitit , da dec nebi šel od nje, ker gorje mu, če bi slučajn najdu boljšo od nje, bo berač.
Default avatar

histerija na kubik

Pavšal za elektriko ti tudi zvišajo, če je treba.
Mesečni pavšal kot preživnina se plačuje tudi v drugih državah in tam niti ni odvisen toliko od konkretnih stroškov konkretnega otroka, temveč imajo kar na počez določen odstotek plače glede na starost otroka.
Očitno so povsod po svetu bile zraven ženske.
Mago, kakšno preživnino pa dobiva hčerka od tvoje nove partnerke? A ona svojemu bivšemu vsak mesec izstavi obračun? Se ji zdi preživnina previsoka?
Je kdo od zavezancev že kdaj v življenju bivšo ženo vprašal, ali je ta denar dovolj? Ali ste vedno že kar apriori prepričani, da je preveč?