za vedno je zaspal moj ati
Pozdravljena daal
Ne bom te spraševala kako si,ker si lahko mislim kako,rada bi te samo vprašala kako kaj tvoje zdravstveno stanje, namreč te gripe se bojimo vsi najbolj me je strah za moja dva sončka.Napiši kako se počutiš in če je že kaj bolje.Želim ti čimprejšnje okrevanje.Hudo mi je zate,ker vem da zdaj tudi tvoj srček krvavi ampak tako je.Še enkrat ti hvala za tvoje tolažilne besede,veš pogrešam ga in ga bom vedno.
Barbara
Draga moja Barbara!
Dovoli, da te tako naslavljam, ker mi vsaka tvoja beseda tako dobro dene,mi da vedet, da sočustvuje še nekdo z manoin nisem sama s svojo bolećino ! HVALA TI!!!!
Glede bolezni pa tako: še sama nisem bila prepričana, da je to to! Saj veš propaganda, svarila taka in drugačna, izogibala se vsem masovnim “stičiščem”,…ker je sine zbolel za streptokokno angino, sem prvo posumila, da sem se kaj nalezla od njega, ker me je 1.dan sam malo peklo grlo, no v sob. so me začele bolet mišice in pojavila se je vročina: 37.8-38,6 ,….v glavi mi je razbijalo, kot da mi kdo premetava flaše,….ponoči me je tudi začelo silit na bruhanje, a bruhala razen sline nisem, dobila pa sem drisko…najhuje je bilo 2,dan toje v nedeljo, ko sem imela občutek, da mi kdo trga meso z mišic,…a je vseeno bilo zelo znosno, tako da sem se šlepala z 2.daleronoma na 4-5ur,….ko sem šla k zdravniku 4.dan je rekel da je zabris prepozno, vendar po simptomih sodeč je to prav ta “pujsa Pepa”…no če je tko grem še 2x skoz JAZ , sam da moja dva otroka ne zbolita,..sem ju pa cepila poti sezonski gripi in HB nimata nobenih reakcij, saj jaz se tudi zaradi narave dela cepim že skor 18.let pa ni bilo nikoli nič narobe !!
Sedaj je že bolše,…telo počasi okreva, čeprav bi moralo že biti OK!. zavedam se, da je temu kriva moja psiha, ki nezavedno kaznuje telo, ker ni bilo zdravo takrat ko bi moralo!
Sem pa to noč lih sanjala, da sem se šla poslovit od mame , ki je ležala na parah in ko sem prišla do nje ter jo jokajoč božala, je odprla oči, se vsedla in rekla, da naj ne jočem, ker ona ni umrla, da le počiva, ker je utrujena ! Mogoče je v vsem tem neka simbolika: rabim počitek, preveč sem trpela…zato ne se preveč sekirat!!..
A kaj ko razum pravi tako, srce pa dela po svoje !!
Mislim nate in ti pošiljam en iskren, topel virtualni objem !!
Nataša
Draga Nataš Daal
Sem vesela da ti gre na bolje.Kar se tiče cepljenja,sem se jaz leta nazaj cepla proti navadni gripi oa ni blo nobenih stranskih učinkov,proti tej se pa ne upam pa tudi otrok ne ker se bojim stranskih učinkov.Res da me je strah da nebi otroka zbolela,ker mislim da nebi bilo hujših posledic,ker sta zdrava.
Veš prav si napisala vsaj trpijo ne več naši starši,toda takrat ko se to zgodi si tega ne daš dopovedat ti ga hočeš nazaj za vsako ceno.Moj ati je zelo trpel imel je sesedanje pljuč že leta pumpice pa samo eno krilo mu je delala potem štiri lete nazaj so mu ugotovili raka prostate potem čez tri mesece ga je zadel še srčni infarkt zaradi katerega je bil dobre tri leta priklenjen na posteljo in invalidski voziček.Po infarktu je ostal zmeden ampak, ko je zagledal mene je jokal,tako da včasih sem šla domov vedno s takim žalostnim občutkom.Takrat sem trpela tudi jaz ob pogledu nanj sploh pa če je jokal revež.On je trpel zelo ker mu ni dalo dihat to je bilo ga gledat grozno,amoak vedno sem si rekla tokrat se je zmazu,da še zdravniki niso mogli verjet kako da s takimi diagnozami pa s takimi pljuči sploh še živi.No pa je prišel njegov čas letos 1 junija ga mami ni mogla več zbudit KOMA naslednji dan dopoldne ob desetih umrl,diagnoza pljuča so mu odpovedala, na mrliškem listu je pisal respiratorna odpoved.Sem vesela da ne trpi več, ker to je bilo živalsko trpljenje,ostala sem pa jaz z bolečino ker ga fizično ni več.V tolažbo mi pa je da se je rešil trpljenja.Vem da me je imel neizmerno rad skrbel zame tudi potem ko sem že imela otroke kuhu za nas use res use,bil je najboljši ati.
Tudi tebi Nataša iz srca želim da se ne utapljaš v žalosti,veš če človek tako trpi,ker je bolan,da je boljše tako da utonejo v spanec kjer ni več trpljenja,mi ljudje smo pa egoisti imel bi jih za vsako ceno ampak vse ne mormo imet.
Drži se tvoja mamica pa naj spančka pod zvezdicam in najde svoj mir.
En topel objem
Barbara
Draga nataša daal
Veš kar mislim nate tako si me tolažila z lepimi besedami,zdaj se je pa tebi zgodilo isto.Res mi je hudo,ker mislim da si zelo čustvena ženska.
Ne očitaj si da si zbolela glih takrat,življenje nam ni vedno naklonjeno pa vendar imaš še zmeraj čas za slovo od mami,saj veš to je boleče.
Meni pogreb je bilo groza komaj sem čakala da je konc,potem je bilo hudo praznina taka da ti ne morem povedat.
Sem z mislimi s teboj
Barbara
Še rada bi se zahvalila svoji mamici hvala ti mami,ker si dala vse od sebe,ker si atija pedenala vse do konca kapo dol to ne zmore vsak.
Tvoja Barbara
Draga moja Barbara!
Kolikokrat sem se spravla k pisanju, pa so me vsakokrat ob branju tvojih vrstic zalile solze.
Sama veš kako to gre,…si misliš, da si se nekako sprijaznil z fizično izgubo drage osebe, pa zagledaš kaj, kar si dobil od nje..in te spet premaga….tako je pri meni dan za dnem !
Ja, dans so trije tedni od kdaj je zaspala moja zlata mami, jaz pa še vedno upam da se bom zbudila iz teh morastih sanj in jo poklicala ter se prepričala da vse to ni res !!
da se že pripravlja na “veliko peko” orehovih potic, ki sem jih oboževala! Vedno mi jih spekla za Božič kar po 3–4 da sem jih še v skrinji hranila, če so seveda ostale.
joj ko se je veselila decembra- kot majhen otrok….z sinkom sta postavljala jelko , pa jasli,..drug drugemu prestavljala okraske, s hčero kovale načrte za darila,…sem mislila da letos ne bom nič postavila in okrasila dnevne..pa me je sestra prepričala ravno v nasprotno: delajmo tisto kar je ona imela rada,…otrokom pričarati Božič, ki ga ne pozabiš še vse leto….no upam, da mi bo uspelo vsaj delček njenega duha prenesti v ta za nas žalosten čas- v spomin njej !!
Barbara upam, da se počasi “postavljaš” na noge, oz. da se vsaj znaš hitro pobrati ko padeš…jaz imam k sreči moja otroka in res zlatega moža, ki mi stojijo ob strani, ko mi je res hudo,,,,,me potolažijo,…ampak bolečina vseeno ostaja !!
Topel objem iz srca ! Nataša
Draga Nataša!
Res je tudi jaz sem vesela,da imam dva zlata sončka stara 12 in 11 let,pa moža ki mi stoji ob strani.Malo je boljše vsaj s tem se tolažim da ne trpi več,ker tako kot je on trpel to si ne zasluži noben na svetu.Rada ga imam v mojem srčku bo za vedno, pridejo pa momenti ko je zelo hudo,res midva sva bila zelo povezana zelo zelo rada ga imam.
Tebi pa želim, da ti bo čimprej malo boljše.Oglasi se še kaj, ne vem zakaj zdiš se mi zelo pozitivna in topla oseba.
En topel objem Barbara
Draga Barbara!
Včeraj je bil zame zelo čustveno težak dan. Z bratom sva se prvič vidla po mamini smrti.
Bilo je žalostno ampak vseeno veselo, ker mi je povedal nekaj stvari, ki sem jih jaz v šoku ob novici bodisi preslišala, ali pa narobe razumela. Vesela sem predvsem, da je umrla doma, mirno….. ob njej sta bla ata in brat, . Njene zadnje besede so bile : zdaj bom umrla..vdihnila…poklicala moja dva otroka po imenu …svoja zlata vnuka….izdihnila ter zaprla oči…..več jih ni odprla…NI trpela in to malo blaži mojo bolečino!!!
Ko je brat odšel sem bila nekako pomirjena…..bolečina se je vrnila večer ko sem sina spravljala spat in je zaželel :Lahko noč babici zvezdici…takrat me je zlomilo,…jokala sem,..hlipala,…najraje bi se zadrala na ves glas,….zaspala sem v solzah….in ne boš verjela, take lepe sanje sem imela: polno mojih že umrlih sorodnikov in mama..vsi smo skupaj pohajali po Ljubljani,…se pogovarjali,…tako toplo mi je bilo pri srcu ko sem se zbudila….in danes se kar nekako držim…no mogoče tudi zato ker sem imela veliko obveznosti, pri katerih moram biti 100% pri stvari….ampak je šlo!!
REs je:POGREŠAM JO ZELO!!!!!…in to se ne bo spremenilo,…..RADA JO IMAM še tako kot ko je bila živa,….Boli zelo…in prav je tako….čas bo bolečino naredil znosnejšo, ker se bom naučila živeti z njo…..
drug teden planiram pot domov….prvič da me mami ne bo pričakala doma , za polno mizo,… ne vem kaj in kako,…prvič bom videla ata, sestro in svakinjo po mamini smrti,….obiskala njen prerani grob,…..priznam malo me je strah, zmedena sem,..
: Barbara kako si ti prenesla prvi obisk doma, ko ata več ni bilo? ..in srečanje z domačimi,..sorodniki ??
Ojoj sem se raspisala!!
Barbara želim ti mir v duši in moč za pozitiven pogled v prihodnost…..to si želim tudi sama zase!
Topel objem !! Nataša
Od kod pa si?…lahk na zs že želiš !!…
Draga nataša!
Tako mi je hudo,ker tako pišeš,v tvojem pisanju je še zmeraj toliko bolečine…
Res je zelo težko boš šla domov,men je bilo groza,še danes.Po atovi smrti sem bila dvakrat doma,ker ne morem tam je bilo moje otroštvo tok spominov…Rajši vidim da mama pride in tako tudi je,ne morem videti sobe kjer je ata ležal pa ko sem prišla se mi je že na vratih nasmejal včasih pa tudi zajokal tist dom ne vem groza.Mami mi je po atovi smrti dala njegove copate in dva pulovarja,ki jih je imel najrajši,copatke in pulover sem takrat stisnila k sebi in jokala vse je dišalo po njemu,potem sem to pospravila in še do danes nisem pogledala te stvari bolijo.
Ne vem ampak mislim,da sem najkrajšo pozegnila jaz,brat živi normalno nič ni videt da bi ga preveč omenju,sej ne rečem bilo mu je hudo ampak vsi so se nekako pobrali le jaz ne, no boljše je ampak sem opazla,da se ne smem preveč poglabljat v spomine,ker mi je potem spet hudo kot taktat,pogrešam ga zelo in tudi zelo rada se pogovarjam o njemu.Ni dneva da nebi mislila nanj bila sem njegova ljubljenka.Včasih kar verjet ne morem da ga enostavno ni več,kar ne gre mi to.
Zdaj ti bom povedala še nekaj o sebi.Stara sem 34 let,imam dva sinčka stara 12 in 11 let, sta Luka in Rok smo iz ljubljane, atija imam na Ljubljanskih žalah.Doma smo v šiški v Dravljah.
Moj tel. 041 846 964
Draga Barbara!
Danes mi kronično primanjkuje čas in sem opazila, da je delo in stalno gibanje neke vrste terapija za mojo dušo.
Jutr imam tudi dosti obveznosti, zato ti bom več napisala popoldne ali pa zjutraj ob kavi, ko se bom podajala v nove podvige!!
Lepo in mirno noč draga moja Barbara!
…pred dobrimi 20.leti med študijem sem poučevala na oš. v Dravljah nemščino kot dodatni pouk, preko jezikovne šole Panteon..no zdaj jih pa štejem okroglih 40. Moja hčera ima tudi 12.let, sine pa 5.let.
Draga barbara!
Naj tebi in tvojim najdražjimnajprej zaželim predvsem zdravo leto in čimprej da najdete/mo tisto notranjo moč, da se bomo čim prej naučili živet z bolečino izgube !!
Velikokrat sem se že spravla pisat, pa me je kaj zmotilo: moj jok, sine,..zvonc,…al pa preprosto nisem imela moči slediti mislim !
Prav si imela: prvič doma ko me na oknu ni pričakala moja zlata mami in obisk njenega groba, so me totalno strli. Čeprav sem upala, da sem se nekako spravila sama s sabo, so bila čustva močnejša…tulila sem kot volk!! in punca tudi!!..tudi pri njej je udarila ven vsa potlačena bolečina, žalost!! Vseeno je Božič bil lep…postavili smo z otroci jelko in jaslice, se zjutraj na božič spominjali lepih dogodkov, po kosilu pa vsi obiskali njen grob,! Jok in smeh..žalost in veselje vse je bilo prisotno , ampak vesela sem da sem šla !!
smo pa dobili potrdilo in opravičilo pisno iz Zd, da je zaradi malomarnega in žaljivega odnosa dispečerja in tehnika, ki sta se odzvala šele na 3klic/pa so od hiše oddaljeni le 3min/ uveden disciplinski postopek ! Torej mami bi mogoče bilo rešiti,..lahk bi ji podaljali samo trpljenje, lahko bi,…kar koli ampak napako so storili!!
Je pa naš ata čist strt: tudi po 3x na dan je na pokopališču in ob odhodu mi je jokajoč dejal, da ga le vnuka držita pokonci , da si včasih zaželi, da bi tudi on kar šel za njo ..in meni potem naredi še hujše !!
In ti ljuba Barbara? Kako se spopadaš z bolečino? Je kaj znosnejše?
veliko sem mislila nate v teh za mnoge tako vesele, polne pričakovanja dneh, za nas pa polne žalosti in nemoči, ko nam je povsod bil en prostor nezasden!!
Lep topel objem !! Nataša
Draga nataša daal!
Tudi vsem vam najprej srečno predvsem pa zdravo leto 2010.Tudi jaz sem se spravljala k pisanju kar nekaj časa,pa je bilo tako kot si rekla vedno nekaj vmes sploh ta december komaj sem čakala da mine.Ja sedem mesecev je minilo odkar me je za vedno zapustil pa se mi zdi kot bi bilo včeraj,veš pogrešam ga pa velikokrat še vedno zajokam prov čutim iz dna duše boleče.Prav mislila sem nate kako je bilo ko si šla domov pa sem si rekla,da se bom na forumu oglasila po novem letu.
To ,da so tako malomarno ravnali taki ljudje si ne zasllužijo samo disciplinski postopek, tožba in nič drugega, mami ti ne bo vrnilo je pa eno zadoščenje, sramora kaj se dogaja to zato,ker jim po domače dol visi.Tudi pri nas so se dogajale podobne stvari,ati je bil nepokreten na golniku niso mu dale ograje pa jim je padu po tleh mislim a je to normalno potem pa še povejo,pa v kliničnem centru,ko ga je zadel infarkt je prinesla hrano in jo dala pred njega češ boš že jedel on pa niti žlice ni mogel držat v roki, dobro da je takrat prišla mami k njemu in nardila cel halo.
Kkako si pa kaj ti draga nataša ne bom te vprašala,če si kaj bolje ker nisi in še nekaj časa ne boš.Za mene je bil najhujši trenutek slišati besedo atija ni več, pa kar še ne dojamem tako mi je blizu, pa tudi sanjala sem ga zadnjič kako je bilo lepo tako me je objel češ kje si bla tako dolgo.
Na silvestrovo popoldan sem šla k njemu verjela ali ne sem dala lupčka na spomenik ker mi je bilo zelo hudo, malo bolje je ampak pridejo trenutki, ko sem neki slabe volje ali pa mi kaj ne gre takoj v jok spet atija ni več.Človek ki me je imel najraje na tem svetu je umrl, dobro da imam otroke in moža drugače bi se počutila čisto sama na tem svetu.
Ja bogi tvoj ata zdaj mu stojte ob strani, ker je po moje čisto zgubljen pa dabo zmeraj nekdo ob njem da ne bo sam revedž.Tvoja zlata mamica in moj ati nas čuvajo tam med zvezdicam,oh ati ne trpiš več trpim, pa jaz,rada te imam za vedno.
Nataška oglasi se še kaj, sem zelo vesela da mi kaj napišeš po molim zate, da ti bo kmalu bolje.
Draga Barbara!
Včeraj se mi je zgodilo nekaj nenavadnega a zelo prijetnega!
Po tistem ko sem končala s papirji za službo sem si hotela kot ponavadi pop. skuhat čaj , pa ne vem zakaj sem kar nagonsko naštimala lonček za turško kavo, moj lonček in lonček, iz katerega je mami vedno pila kavo, ko je bila pri meni. Ko sem šele skuhala kafe mi je kapnilo, da sploh nisem imela namena kuhat kavo, pa turškega kuham samo ko pridejo moji, ker oni ne marajo tega iz mašince,.veš da so se mi je ob solzah prikradel na obraz tudi nasmeh. In medtem ko sem jaz tako v mislih pogovarjala z mamo pozvoni pri vratih in koga zagledam ? Od moje drage prijateljice mamo, ki se je peljala iz Lj., kjer je bila na obisku pri bolanem možu.
in ona kljub temu da je pristna primorka, prisega na turško kavo….nemalo je bila presenečena ko je videla , da jo kafe že čaka …
naključje ??..ne ..jaz sem prepričana, da je mami vedno z nami in nam da to na takšen al pa drugačennačin vedeti!!! …pa čeprav z kavo, ki jo je še kako rada pila…še preveč po mnenju zdravnikov in roko na srce tudi mi smo jo kdaj kregali, da ni zdravo zanjo toliko tega črnega napoja!!…
hvala za skrb za atija! Na žalost je dopoldne res več al manj sam, ko so vsi v službi, k nam pa še ne more prit, ker je doma še toliko stvari za uštimat…no spomladi bo boljš: mal vrt, pa sadovnjak in nekaj trt, ki jihje po prigovarjanju kar fajn skrčil!!
Potem bo pa tudi prišel k nam za kak teden, da se mal zgubi z otroci,..kot pravi on !!
Mi smo pa tudi zelo veseli njegove družbe: da o vnukih sploh ne govorim …obožujeta ga…prav tako kot sta babi!!!
Zdaj pa v nove zmage….lep dan in sončka v srcu in očeh, saj so naši dragi z nami vedno, ker jih imamo v svojih srcih !!!
Topel objem moja draga Barbara !!!
Draga Nataša!
Lepo se ti je zgodilo, ne ni naključje tiste,ki imamo radi so vedno z nami.Meni se je pa zgodilo,ko je bila mami pr meni je bilo vse v redu,ko je pa odšla mi je pa računalnik in luč iztočasno začelo utripat pa sem rekla ati vem da si ti samo mene je strah ne boš verjela takoj je nehal.Potem sem ga sanjala na eni strani sem biloa jaz na drugi pa on nekaj je bilo umes kot luknja samo čez sva si mahala pa mi je reku da naj pridem k njemu,pa sem rekla da ne morem zarad luknje ki je umes,potem je pa on prišel do mene in me objel tako močno kot bi bilo resnično.Jaz vem da je nekaj na tem,samo mene odkar atija ni več me je zelo strah,sploh zvečer če že vsi spijo,sem zelo nerada pokonci sama,da nebi kaj zaslišala ali vidla,mene bi kap.Nisem ti hotla prej tega povedat da nebi misnla da sm že zmešana,ampak enostavno jaz v te stvari verjamem,strah me pa je odkar ga ni.Želim si da prihaja v sanje,ker bi se rada z njim pogovarjala mu povedala kako ga imam rada,tako kot zadnjikrat ko je bil v komi sem jokala in mu govorila da ga imam rada.
Veš pozabila sem te uprašat,kaj pa je bilo tvoji mamici,če ni skrivnost
Pošiljam ti en virtualni objem.
Danes spet sneži!
Prav sita sem tega čudno obarvanega ozračja, ki samo še poglabja nekako tisto notranjo nemoč in žalost.
Včeraj je bilo že 8.tednov odkar ni mame in začuda sem sama sebe ujela v mislih, da nažalost ne morem nič narediti oz nisem mogla narediti da bi bilo drugače. Sprva sem se kar zgrozila in potem po premisleku, prišla do sklepa , da sem iz faze jeze prešla na fazo “sprejemanja” .
Res sem se zavestno nekako sprijaznila, da je ni več fizično z nami, ampak srce tega ne bo nikoli sprejelo. Še vedno čakam, klic, ki me bo zbudil iz more, ki mi povedal da so vse le hude sanje, da nas mama pričakuje za zimske počitnice,….po drugi strani pa razmišljam katere rožce, bi ji spomladi nasadili na grob, katere so bile tiste najljubše,…iz ene skrajnosti v drugo, bi rekli!!
Pa upam, da se bo najina bolečina draga Barbara počasi unesla, da se bove navadile na njeno prisotnost, saj obe veve, da naši ljubljeni nebi hoteli, da nam je tako hudo !!
Topel objem! Nataša
Draga Barbara nič bat
….sem jaz Nataša-daal, ampak zaradi težav s prijavljanjem sem se na novo registrirala.
Prvo bi se zahvalila tebi draga Pinga, za besede tolažbe. Vem da je v njih veliko resnice, a trenutno so rane res še presveže in pregloboke, praznina pa neskončna . Še enkrat HVALA TI!!!
In ti draga Barbara?
Že dolgo se nisi nič oglasila…upam, da vas ni ulovila kaka bolezen.
Pri nas se počasi sestavljamo, nam kdaj uspe celo preživeti dan brez solz, pa pride večer in spet se v dušo prikrade tista čudna, neopisljiva bolečina, pa se solze zlijejo z obupom in nemočjo,…strahom kako je z očetom,…pa računam in tehtam možnosti, ki so nam bile dane, pa jih nismo dovolj al pa sploh izkoristili, pa kaj sem narobe naredila, pa kaj bi lahko, pa …neskončno kaj bi, kaj nisem , če bi,…..
…potem pa so tukaj še sanje, ki skoraj da niso brez mame…in redko sanjam da se z njo pogovarjam , kjub temu da je mrtva…v večini sanj je še vedno živa,…prejšnjo noč mi je očitala, da jo zadržujem na njeni poti v nebesa., ker se jo tako oklepam .
Mogoče jo res…čeprav nisem verna v takem smislu, kot jo predstavlja cerkev, me je mal “vrglo”
Ja na tvoje vprašanje moram še odg: Moja mama je že od svoga 32.leta zaradi prenehanja delovanja ščitnice in hipofize, imela težave s srcem. Infarkti, angina pektoris, pa potem sladkor in od svojga 50. je bila na inzulinu,.da je mera bila polna so se ji pojavili tumorji na velik. črevesju, ki jih je morala vsaj 2x letno operativno dat odstranit. Pred tremi leti pa so ji zaradi preobremenjenosti začele še odpovedovat ledvice in..začela se ji je nabirati voda. No to je tudi uraden vzrok smrti : infarkt kot posledica zalitja pljuč
dovolj mi bo za zdaj!!
Oglasi se kaj moja draga virtualna prijateljica!!
Objem !Nataša
najprej bi se rada zahvalila pingi za tolažilne besede!
Draga Nataša!
Ni me ulovila nobena bolezen na srečo. Moram ti povedat,da šele zdaj delam vozniški izpit in sem imela do včeraj cpp predavanja in ga uspešno opravila.Malo mi je nerodno saj bi ga morala imeti že zdavnaj ampak nikoli ni prepozno.
Veš glede atija pa je malenkost bolje, samo ko pa pridejo trenutki je pa za znoret hudo.Pogrešam ga močno in ga bom vedno.
Kako gre pa kaj tebi, velikokrat mislim nate.Nikoli ne bom pozabila,ko mi je bilo najhuje si me tako lepo tolažila z verzi in lepimi besedami še enkrat hvala ti.
Počasi imam že dost tega mraza komaj čakam na spomlad,pa še ati ima rojstni dan marca.
Oglasi se še ti rada klepetam s tabo.
Objem Barbara