vzeti mi hočejo hčerkico!!!!!
Samo tisti, ki je v življenju kdaj bil tako na tleh, da je vzel heroin, ve, kako je to. In tisti, ki je našel smisel, se lahko pobere. Ne gre čez noč. Telo se mora navaditi. Z otrokom je vse v redu. Kdo je lahko boljši starš, kot tisti, ki je okusil pekel v sebi in našel nebo v sebi? In kdo obsoja nevrotično mamo, kdo jo preverja? Nihče. A ima kakšno večjo pravico, da obdrži otroka? Kdo določa, kdo je lahko starš? Se strinjam, da se preverja zdravje in stanje punčke, kaj je pa naslednji korak? Kje bomo našli toliko in toliko nadzornikov, ki bodo skrbeli, da so starši res starši. Farsa? In kdo garantira, da bo ob rejnikih punčka dobila toliko ljubezni, kot ob svojih starših? To pa je ravno tisto, kar odloča o našem življenju. Mera ljubezni, sprejemanja, zavedanja, da je otrok vreden vsega. Mamica, drži se, bori se za svojega otroka.
vsak, človek si zasluži priložnost… mamica022, za kaj se boš v življenju borila če ne sedaj za otroka, te nevedneži oz sebičneži ki tako brezobrazno govorijo o tvoji zgodbi so sigurno v življenju doživeli krivico ki jih je naučila tako govoriti, ali pa so krivi njihovi popolni in čisti starši ki jim niso dali nikoli tisto ljubezen o kateri ti zatrjuješ in govoriš…. vse dobro naprej***
Hvala vsem,ki ste mi dali podporo,ali kak nasvet…zato se vam sedaj oglasim…pa da malo povem kaj je novega!
Kot vidite je eno leto od tega,kar sem pisala na forum in od takrat se je veliko spremenilo.
Po nasvetu od vas sem si sposodila denar(hvala bogu,da imam take ljudi ob sebi) in najela odvetnika,kar se je bogato obrestovalo.Že v začetku maja(se pravi en mesec po mojemu pisanju tuki gor) je center odstopil od vzema in takrat naprej jih nisem več videla.
Ta prelomnica je nama dala še večji zagon,da se dokazujeva sebi in najini hčerki.Oba sva na minimalni dozi metadona(0.25 ml) in čez dober mesec bova na nuli.Poleg tega fant sedaj dela in opravlja še izpite za šolo,ki je ni dokončal.Tudi jaz grem jeseni na zdravstveno šolo,saj je to poklic v katerem se vidim in lahko še komu pomagam.
Smo najbolj srečna družina,najina hčerka je srečen otrok,poln energije in zanimanja, in nima nič manj kot ostali otroci.
Naj povem,da se še vedno redno testirama,psiholog na metadonski(prav ta ki naju je prijavil CSD-ju)pravi,da je zelo ponosen na naju,da sva zgled vsem ostalim v ambulanti.Tudi sosedi naju sedaj gledajo čisto drugače,vedno nas kaj pohvalijo in znajo dati kako lepo besedo…
Moje izkušnje so,da je veliko težje začet abstinirat,kot pa vzdrževat abstinenco in ni tako kot pravijo,da si moraš vsak dan postaviti cilj,da se pa danes ne boš zadel…če govorim po sebi,še pomislim ne na drogo v smislu,kaj pa če bi…
Pa še to naj povem,da naša pupa čez pol leta dobi brateca,ki ga že vsi nestrpno čakamo!!!!
Lp.vsem!!!
Ste kdaj videli krizo pri otroku, ki ga je rodila narkomanka? Ne??? jaz pa! zato mi oprostite, če nimam niti malo sočutja za mamico 022 in podobne.
Ja, jaz sem zdravstvena delavka – medicinska sestra. In prav groza me je, ko berem, da te vleče na zdravstveno šolo. A moraš bit blizu narkotikom?
Metadon? 0,25? Ja, pa kaj še… Ne verjamem!
Potuha, nič drugega!
kramp, lopato. pa metlo v roke, pa ne bo treba nobenega metadona!!!
Oj,da se mal oglasim…..velik se mi je zgodil….dobili smo še enega dojenčka,tak da imam sedaj že 2 sončka!!! IN DANES JE 9 DAN BREZ METADONA!!!!! Kako olajšanje,da sem se končno uspela spravit dol,seveda se še ne počutim ok,vendar sem ful srečna vsakič ko se spomnim da sem brez vsega!Vsako jutro vzamem en aspirin,da si mal zbistrim glavo,dolgčas mi ni….pa saj mi ne more biti pri dveh bebicah,dela je več kot dovolj! In veselim se vsakega dneva več,ko sem čista(no sedaj pa to res lahko rečem:))