Usmerjanje otrok s pp
Pozdravljeni!
Ubogala sem vas in res bila tečna. Malce je zaleglo, odločbo smo prejšnji teden dobili.
V šoli, ki jo hči sedaj obiskuje, zdaj zahtevajo od mene prošnjo za pedagoško pogodbo, meni pa to ni logično, saj naj bi bila odločba nad pedagoško pogodbo (vsaj tako so mi na Zavodu za šolstvo pojasnili). Je to običajna praksa v srednjih šolah ali se srednje šole med seboj tako razlikujejo?
Vesela bom vsakega odgovora
Lp
Swiss,
bodite vztrajni (tečni) in večkrat pokličite Zavod za šolstvo.[/quote]
Hčerka hodi v šolo, nima nobenih posebnih zdravstvenih težav. Svetovalka pravi, da je na njihovi(!) šoli tako, da je treba napisati prošnjo za pedagoško pogodbo, potem se bo naredil načrt, itd. Ker sem mnenja, da je odločba za šolo zavezujoča in jo morajo upoštevati, ne vidim nobene potrebe po pedagoški pogodbi. za pedagoško pogodbo bi potemtakem lahko zaprosila že na začetku šolskega leta, ne pa da sem čakala na odločbo, ki sedaj kot kaže nima prav nobenega oz. zelo mali pomen. Hčerka ima sedaj precejšnje težave v šoli, nabrala si je precej slabih ocen. Kaj vse to prinese s seboj, mi najbrž ni treba razlagati. Očitno je v naših šolah še vedno zelo močno prisotno mišljenje, da so odločbe samo potuha “lenuhom”. Vsaj jaz sem dobila danes takšno mnenje.
Kje lahko dobim več informacij o tem, kako ravnajo oz. morajo ravnati srednje šole v primeru odločbe otrok s PP?
Lp
Swiss,
imate prav na nek način. Pedagoška pogodba se je “dogovor” med učencem in šolo glede izpolnjevanja šolskih odveznosti, pogosto je namenjena učencem, ki zaradi katergakoli vzroka ne obiskujejo pouka, temveč predmete opravijo z izpitom. Pogosto se koristi za športnike, npr.
Zaradi samega načrta pedagoške pogodbe ni potrebno skeniti, ker je šola po zakonu o usmerjanju dolžna narediti v 30 dneh individualiziran načrt. Mogoče pa ima svetovalka bolj v mislih zapis hčerkihih obveznosti (ki pa so lahko tudi del IP, zakar pa se ne potrebuje pogodbe).
Več informacij bi lahko dobili na Inšpektoratu za šolstvo ali Zavodu za šolstvo.
Pozdravljena!
Zahvaljujem se za odgovor. Pozanimala sem se na Ministrstvu za šolstvo, kjer so mi prav tako povedali, da pogodba ni obvezna.
V četrtek sem bila na sestanku. Šola je vztrajala pri podpisu pogodbe, v njej se je zapisalo, da se pogodba prekine, če bo hči neupravičeno izostajala od pouka (preden smo prejeli odločbo je zaradi strahu pred spraševanjem kar nekaj ur izostala). Ker ne vem, kaj to potem pomeni in kakšno vlogo ima še odločba, vas prosim za pomoč. Ali šolo kljub temu obvezuje odločba, da veljajo prilagoditve? Ena od profesoric mi je povedala, da je ona proti odločbi in meni, da se je naj ne bi upoštevalo.
Svetovalna delavka mi tudi ni dala izvoda pogodbe, ker meni, da je jaz ne potrebujem, prav tako mi tudi ni povedala nič o individualiziranem programu, ki ga je dolžna sestaviti (tako da ga najbrž ne bom videla).
Kakšno je vaše mnenje o tem?
Lp
S.
Swiss,
Moja čisto laična ocena, je da se v šoli bojijo, da bo hčerka preveč neopravičeno izostajala in se skušajo na nek način zavarovati in določiti hčerkine obveznosti (ki pa bi se lahko zapisale v IP). Očitno šola nima izkušenj z dijaki s pp ali pa prevladuje negativno klima oz. odnos do otrok s pp. Res pa je, da se pedagoška pogodba prekine, če učenec neopravičeno manjka.
Se vam zdi, da izvajanje same odločbe o usmerjanju pogojujejo s podpisom pedagoške pogodbe in če bo hčerka neupravičeno izostala, se odločba oz. tisto, kar je v njej zapisano ne bo izvajalo? Kakršnikoli ukrepi (npr. ukor itd.) ne morejo izničiti statusa dijaka s pp.
Mnenje učiteljice je nepomembno, ker je odločba in prilagoditve nad njenim mnenjem. Še več zadnjo – če uči učenca s pp – so zavezujoče, pa ne glede na to, kaj o tem misli.
Pravzaprav se na vsaki šoli najde kakšen učitelj, ki misli, da ta otrok ne potrebuje odločbe, ker …. ali da se pri njegovem predmetu prilagoditve ne bodo upoštevale, ker …..
Pazite – niso vse prilagoditve napisane na odločbi, vse pa so napisane v strokovnem mnenju, ki ga dobite le vi in ne šola – zato jim kopirajte stran, kjer so prilagoditve napisane, če ne želite kopirati celega mnenja.
Ste pedagoško pogodbo podpisali? Na vsak način, vsaj mislim, bi en izvod pripadal vam (se bom še natančno pozanimala in vam sporočim tako je s tem).
Najbrž se sprašujete – kaj pa zdaj? Kdo je vse bil prisoten na pogovoru? Ste začutili, da je kdo izmed navzočih naklonjen vam ali hčerki? Obrnite se nanj. Pogovorite se s svetovalno delavko – ne čakajte, da vam omenijo IP, ampak sami začnite razgovor. Včasih »pali« tudi, da na pogovor pridete oboroženi z pravilniki (npr. Zakon o usmerjanju otrok, predpisi o pedagoški pogodbi). Najbrž ste v četrtek začutili, kako bo najbolje pogovor začeti – udariti na prvo žogo ali razgovor razviti bolj previdno.
Pogovorite se tudi z razredničarko. Obrnite se na ravnatelja. Prosite za pomoč oz. posredovanje predsednika komisije, člana komisije ali Zavod za šolstvo, ki vam je odločbo izdal.
Swiss,
Moja čisto laična ocena, je da se v šoli bojijo, da bo hčerka preveč neopravičeno izostajala in se skušajo na nek način zavarovati in določiti hčerkine obveznosti (ki pa bi se lahko zapisale v IP). Očitno šola nima izkušenj z dijaki s pp ali pa prevladuje negativno klima oz. odnos do otrok s pp. Res pa je, da se pedagoška pogodba prekine, če učenec neopravičeno manjka.
Se vam zdi, da izvajanje same odločbe o usmerjanju pogojujejo s podpisom pedagoške pogodbe in če bo hčerka neupravičeno izostala, se odločba oz. tisto, kar je v njej zapisano ne bo izvajalo? Kakršnikoli ukrepi (npr. ukor itd.) ne morejo izničiti statusa dijaka s pp.
Mnenje učiteljice je nepomembno, ker je odločba in prilagoditve nad njenim mnenjem. Še več zadnjo – če uči učenca s pp – so zavezujoče, pa ne glede na to, kaj o tem misli.
Pravzaprav se na vsaki šoli najde kakšen učitelj, ki misli, da ta otrok ne potrebuje odločbe, ker …. ali da se pri njegovem predmetu prilagoditve ne bodo upoštevale, ker …..
Pazite – niso vse prilagoditve napisane na odločbi, vse pa so napisane v strokovnem mnenju, ki ga dobite le vi in ne šola – zato jim kopirajte stran, kjer so prilagoditve napisane, če ne želite kopirati celega mnenja.
Ste pedagoško pogodbo podpisali? Na vsak način, vsaj mislim, bi en izvod pripadal vam (se bom še natančno pozanimala in vam sporočim tako je s tem).
Najbrž se sprašujete – kaj pa zdaj? Kdo je vse bil prisoten na pogovoru? Ste začutili, da je kdo izmed navzočih naklonjen vam ali hčerki? Obrnite se nanj. Pogovorite se s svetovalno delavko – ne čakajte, da vam omenijo IP, ampak sami začnite razgovor. Včasih »pali« tudi, da na pogovor pridete oboroženi z pravilniki (npr. Zakon o usmerjanju otrok, predpisi o pedagoški pogodbi). Najbrž ste v četrtek začutili, kako bo najbolje pogovor začeti – udariti na prvo žogo ali razgovor razviti bolj previdno.
Pogovorite se tudi z razredničarko. Obrnite se na ravnatelja. Prosite za pomoč oz. posredovanje predsednika komisije, člana komisije ali Zavod za šolstvo, ki vam je odločbo izdal.[/quote]
Spoštovana ga. Petra!
Hvala za izčrpen odgovor.
Vidim, da me precej dobro “berete”. Res sem v precejšnjih skrbeh, kako se bo izšlo. V osnovni šoli je šlo skoraj brez težav, zdaj pa se je malo obrnilo.
Kar se tiče strahu šole pred izostajanjem hčerke od pouka: nekako logično mi je (in tako tudi sama pravi), da se je izogibala uram, kjer bi lahko bila vprašana, če se je tega bala. Če bo to zdaj vnaprej dogovorjeno, se to naj ne bi več dogajalo.
Profesorici, ki je bila proti sem povedala, da tu zdaj ni stvar ali bi ali ne bi, ker jih odločba zavezuje k temu in da komisija ni te odločbe izdala kar tako, saj jo je kar težko dobiti, poleg tega pa je v komisiji pet strokovnjakov in je nisem napisala jaz. Po teh mojih besedah se je malo umirila.
Strokovno mnenje sem že na prvem sestanku dala strokovni delavki za prebrati. Na začetku je namreč rekla,da bo odločbo samo vložila v hčerin spis. Kar verjeti nisem mogla, da to slišim. Potem sva le nekako prišle do tega, kaj odločba dejansko pomeni za eno in drugo stran.
Na pogovoru je bilo precej napeto. Dogovorjen je bil sestanek z vsemi profesorji, ki jo učijo, pa sta bila prisotni samo dve-ena od njih razredničarka. Ta je kar vlekla na najino stran in sem dobila občutek, da zadevo razume in želi pomagati.
Pogodbo sem podpisala, podpisati jo je morala tudi hči. Če to pomeni, da se bo zaradi tega zavedala, da ima tudi obveznosti, ne pa samo pravic, se mi zdi kar prav, da smo jo podpisali. Če pa nas bodo v primeru težav v šoli z njo želeli izsiljevati, pa se bojim, da nismo naredili kaj posebno koristnega.
Čeprav svetovalna delavka pravi, da imajo zelo veliko odločb, imam občutek, da niso ravno na “liniji” s tem, kar naj bi dejansko delali. Upam, da se motim…S šolo si želim prijetnega sodelovanja, ne pa bojev in dokazovanj, kdo ima prav. Navsezadnje gre za mojega otroka, ki kot kaže potrebuje pomoč in razumevanje.
Še enkrat hvala, če boste izvedeli še karkoli koristnega, bom zelo vesela vaše pomoči.
Lp
S.
Swiss,
očitno na šoli, kljub “zelo veliko odločb” ne vedo, kaj bi dejansko z njimi.Če je razredničarka na najini strani, je to najboljša popotnica, kar jo deklica lahko ima. Za ostalo, sporočim, ko kaj izbrskam.
Sem mama živahnega 6 letnika, ki smo mu lani na osnovi naših opažanj in mnenja psihologa odložili vpis v 1. razred. Začel je obiskovati vrtec, slabi 2 leti obiskuje logopeda, od tega dobro leto v ZGNL. Z obravnavo tam sva nadvse zadovoljna, vsa pohvala vsem, kljub trudu otrok še ne izgovarja R pravilno, je pa precejšen napredek. Otrok je od nekdaj grozno vedoželjen, od 4. leta tekoče bere in piše, je manj spreten na podoročju fine motorike, kar se je letos zelo zelo popravilo, predvsem zaradi številnih ročnih dejavnosti, ki jih imajo v vrtcu (WV). Še pred 3. letom smo opažali, da je otrok bolj nemiren od vrstnikov, da mnogokrat niti ne sliši, kaj od nejga zahtevamo, dobili smo nekaj napotkov od psihologinje, ki so nekaj časa zalegli. Okoli 4,5 let se je začel kazat izrazit nemir, pritegovanje pozornosti (rojstvo sorojenca) z zganjanjem traparij, skakanje v pogovor, divjanje, norenje – več ko je bilo “publike”, večji so bili problemi. Bili so dnevi, ko se z otrokom enostavno ni dalo popolnoma nič počet, razen večnih borb, kdo bo močenjši in zmagal. Po nasvetu logopedinje sva se obrnila na specilano pedagoginjo, ta pa nas je usmerila še k psihologinji in psihiatrinji, ki je pomislila tudi na kako nevrološko motnjo kot posedico zelo težkega poroda. EEG je sicer pokazal malenkosten odmik v smer hiperakivnosti, vendar za otrokovo starost menda nič patološkega, naj bi minilo. V času dobrega leta dni smo se vsi, midva z možem in otrok učili tudi novih pristopov, načinov, imeli smo krasno podporo v vrtcu in napredek je velikanski. Lahko rečem, da je praktično skoraj povsem drug otrok kot je bil, vendar me hudo skrbi, kako bo jeseni ob spet popolni spremembi okolja, metod dela, ob bistveno nižji stopnji tolerance. Otrok se sicer bistveno bolje koncentrira, še vedno pa zbranost težko obrdži, če ga nekaj ne zanima. Sicer razume, da mora, a išče sto in en izhod, da se izogne. Ker je strogo intelektualno gledano par let pred vrstniki, mu to običajno tudi uspe, če nekdo na to ni pozoren. Današnji predlog psihologinje, pri kateri sva imela pregled po 3 mes je bil, da poda predlog za usmerjanje otroka s PP. Po eni strani bi zelo rada, da se do otroka od začetka pravilno pristopa, po drugi ne želim “skrivanja” za neko nalepko, ki potem otroka zaznamuje in po drugi strani nudi neko “zavetje” v stilu “meni pa tega ni treba, ker sem drugačen”. Poseben problem je še majhna lokalna skupnost, kjer je vsakršno odstopanje od sivega povprečja nadvse nezaželjeno in zaničevano. Potem zdaj še berem, da smernice oz. odločbo čakajo po 6 mes??? Kakšen smisle pa ima neko usmerjanje sredi šolskega leta? In kaj konkretno bi to “usmerjanje” otroku, ki je nemiren, ki se težje zbere in sledi, vendar ima sicer nadpovprčene intelektualne sposobnosti, sploh prineslo? kako izgleda? Kako poteka? Otrok se sicer s strašansko lahkoto uči, ima fotografski spomin, za mene že kar zastrašujoč smisel za logično povezovanje in prepoznavanje matematičnih vzorcev. Socialni in čustveni vidik je druga pesem, tukaj je absolutno “mlajši”, težko sprejme npr zavrnitev vrstnikov, čeprav težav z navezovanjem stikov nima nobenih. Vzg v vrtcu se s priporočilom psihologinje strinja, meni, da bi bilo zanj koristno, sama pa sem deloma še vedno v dilemi. Kaj vi menite, predvsem kaj to dejansko za otroka pomeni, kaj iz tega “potegne”, katere + in katere -? Ja ali ne?
še dodatna informacija,
s pedagoško pogodbo se lahko tudi učitelji in strokovni delavi zavežejo, da ne bodo operirali s podatki učenca s PP–takšno pogodbo smo mi podpisali.
Torej samo tisti kateri z otrokom delajo oz. ga poučujejo poznajo njegovo diagnozo, preučijo strokovno mnenje in naredijo pri vsakem predmetu IP–posebno pri predmetih, npr. ŠV– ker je fant gibalno oviran.
upam da vam je bila ta inf. v pomoč.
Kako pa se pride do te pogodbe, pira? Lahko to pogodbo predlagamo sami ali kako to gre? V teh postopki sem popoln začetnik, seznanjam se z goro nekih terminov, ki nikejr niso obrazloženi 🙁 Obup! Vsekakor bi rada, da za diagnozo vedo samo tisti, ki to nujno morajo vedeti, če se to da doseč. Pozivam tudi mamice oz. starše z izkušnjami, da mi pomagajo pri odločitvi, kakšne izkušnje imate s to “klasifikacijo”, je otrokom kaj pomagalo ali so morda imeli samo težave zaradi oznake otrok s PP?? Ker moj otrok telesno nima nobenih ovir, zgolj nemir, ki ga vasih po tedne ni zasledit, potem kak teden ali samo kak dan “dela štalo”, potem je spet mir. Tako je trenutno zadnje 3, 4, mes. Hvala vnaprej vsakomur, ki se bo potrudil!
Pozdravljeni!
Imam 10. letnega sina. Letos v 4. razredu OŠ so se začele kopičiti težave, povezane tudi s tem, da ima novo razredničarko (pač nov oz. drugačen način dela, kot ga je imela razredničarka v prvih treh letih). V glavnem, ob vseh problemih sem začela seštevati ena plus ena in sumim, da ima sin disleksijo. Zanima me, kje se disleksija diagnosticira, h komu konkretno naj se obrnem. Mislim, da pravilno domnevam, da se na šoli ne bodo zganili brez potrjenega piltka, in rada bi prišla do njega čim prej, da sinu ne poberejo še tisto malo volje, ki jo ima do šole.
Že vnaprej hvala za informacijo!
d
Pozdravljeni,
naš otrok je ravno v fazi usmerjanja in je komisija v dilemi ali naj gre v redno ali posebno šolo.
Umsko je brez težav, ima pa težave z motoriko saj ne hodi in tudi z rokicami ima težave.
Zato me zanima naslednje:
Ali je odločitev komisije dokončna in ga moramo dati v šolo kot določi komisija ali pa se kot starši lahko odločimo tudi drugače kot komisija?
Recimo da se mi kljub drugačnemu mnenju komisije odločimo za redno osnovno šolo – a mu potem prav tako pripada spremljevalec?
Mogoče ve kdo kateri zakon ureja to področje – vem da je Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami vendar ne vem katera je zadnja verzija (a je pravi zakon z dne 12.1.2007?)
Hvala vsem za informacije
Zaskrbljeni oče
Zaskrbljeni oče,
vse informacije in trenutno veljavne zakone o usmerjanu otrok lahko najdete na http://www.zrss.si/ pod rubriko usmerjanje otrok s pp.
Zakaj je komsija mnenja, da otrok redne šole ne bo zmogel?
Ali ima v mislih priagojeni izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom (ki ga opravljajo nekateri zavodi ali prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom (ali šola s prilagojenim programom- posebna šola)?
Na podlagi odločitve komsije boste najprej dobili strokovno mnenje, v katerem je napisala analiza otrokovih težav, prilagoditve, DSP, morebitni spremljevalec kot tudi predlagana usmeritev. Že na to strokovno mnenje se lahko pritožite in potem komsija ponovno prouči vaš ugovor. Možna je pritožba zoper izdano odločbo, če se z njo ne strinjate. Odločitev 2. stopenjske komisije pa je dokončna.
Če se odločite drugače kot je zapisano v obločbi – čeprav vas k šolanju zavezuje tudi zakon (in tudi za čas pritožbe) otrok nima nobenih pravic.
Zaskrbljeni oče,
tudi moja hči ne hodi in umsko je čisto vredu. Letos je prvošolka v redni osnovni šoli, na vozičku in ni nam žal, saj so jo lepo sprejeli in odlično se počuti in vsak dan znova rada gre v šolo. Ima spremljevalko za ves čas kar je v šoli. Imeli so že precej nastopov , kjer lepo sodeluje in tudi učitelji se trudijo, da je v vse uključena. Letos grejo tudi že na tabor za tri dni. To bo še ena nova izkušnja za vse nas, saj je sicer skoz z mamico in ni še nikoli šla kam sama. Glede pisanja: trenutno še gre, čeprav jo hitro roka začne bolet in ko bo več pisanja bo menda na računalnik delala, kar menda tudi ni nekaj novega. Mi smo zaenkrat zelo zadovoljni.
Težke so te odločitve in upam, da smo se prav odločili in tudi vam želim isto.
LP
M.
@mamm,
hvala za vašo podporo.
Tudi mi sami smo mnenja da bi morali poskusiti – za korak nazaj je še vedno čas.
Že ko smo ga vključevali v vrtec nam je stroka svetovala naj gre v vrtec v razvojno skupino pa smo se odločili za redno skupino in danes vidimo kako pravilno smo se odločili. Tudi stroka v vrtcu je sedaj mnenja da je bila to pravilna odločitev. Enako se nam sedaj dogaja tudi pri odločitvi za šolanje. Problem pri nas je pa v tem da je že sama komisija na prvi stopnji razdvojena – eni so za redno šolo z prilagojenim programom del (en član) pa za t.i. posebno šolo.
@PetraT,
pritožba na eventuelno odločitev prvostopenjske komisije bi pomenila da se postopek dodatno zavleče in ne bi mogel v šolo z 1.9. in bi izgubil še eno leto.
Komisija končne ocene še ni podala vendar pa opažamo da si sama komisija ni enotna kako in kaj. Del komisije je prepričan da mora v redno šolo, del pa obratno. Kot stariš pa iščem v zakonodaji možno rešitev da mogoče sam razrešim ta njihov “gordijski vozel”. Žal pa ugotavljam da zakon ni v pomoč staršem – kako si drugače razlagati da otrok izgubi vse pravice (tudi spremljevalca) v primeru da se starši odločimo sami.