Joj, da se ne boš razletel(a) od fovšije.
Prav danes sem oddala evidenčno listo za prisotnost. V torek smo fraj, ker dan nadomeščamo v soboto, 7. maja. V četrtek in petek pa sem MORALA zapisati dopust.
Jaz sem morala, ti pa bi lahko. Ker letni dopust pripada vsem ali ne?

Točno ta teden, ko so vse cene vsaj 30% višje kot naslednji teden. In lahko verjameš, da bi raje šla v četrtek in petek v službo in vzela dopust en teden kasneje in šla kam na toplo.

V čem natančno sem privilegirana?

Tudi jaz sem morala vzeti ta teden dopust in tudi jaz bi šla raje drug teden v kakšne tople kraje. A kaj ko pa ima otrok počitnice sedaj. Pa ne mi zdej še o Gabrovih dnevih, ker nimama neskončno dopusta, zaenkrat počitnikujemo še kot družina skupaj z otroci.

Torek itak vsi, učenci in zaposleni, nadomeščamo na soboto, četrtek in petek smo nadomestili z dvema popoldnevoma. Tako kot nadomestimo vse dni, ki presegajo obseg posameznikovega letnega dopusta.
Ja, ni slabo biti doma med počitnicami, je pa slabo, ker ne moreš na dopust takrat, ko bi želel, npr. kakšen termin izven sezone. da ne govorim o tem, da so dnevi, ko nadomeščamo proste dni, lahko prav ubijalski. Ko ti otrok zabrusi, da ne odtehta, če si med počitnicami doma, ko pa te vmes po cele dni ni…

Dajte že nehat klobasat o teh pripravah. Če kje obstaja učitelj, ki si ni sposoben pripravit okvirno priprav za pouk za celo leto vnaprej med poletnimi počitnicami vnaprej, potem je popolnoma nesposoben in nima kaj iskati v najbolj zakotni šoli v Sloveniji.

Jaz sem bila novopečema učiteljica na gimnaziji eno leto po fakulteti. Pred diplomo. Dobila sem službo v gimnazijskem programu, kjer sem učila 1., 2., in 3. letnike gimnazje. Tisto leto sem mislila, da bom umrla. Delala sem dobesedno 20 ur dnevno, da sem pregledala vse učbenike za moj predmet, rešila VSE NALOGE in pripravila priprave za vse ure vnaprej. Preskusila VSE mogoče preizkuse, kii jih je učni načrt predvideval in nepredvideval, pa bi se lahko navezoval na srednjošolsko snov, ki je bila vsaj malo povezana v mojim gimnazijskim predmetom. Prvo leto ali dve je to mukotrpno delo, da nadoknadiš vsako minuto, ki si ji prešprical na faksu, da si sposoben rešiti vsako nalogo v vseh srednješolskih in osnovnošolskih učbenikih, da razumeš 99% vseh potencialnih nalog in vprašanj, ki te lahko doletijo na gimnazjiah.

Potem pa postane rutina. Če si učitelj z vsaj 5 letno prakso za VSAK RAZRED/LETNIK ni sposoben vnaprej narediti načrt, kaj bo pri neki uri povedal, katere naloge rešil, kaj bo dal v test, potem je KRETEN, KI NA ŠOLI NIMA KAJ DELATI. Lepše se to ne da povedati, to je enostavno praksa.

Jasno, treba je upoštevati čas, ki ga učitelj porabi za to, da popravlja in ocenjuje pisne teste. Ko sem bila na fakultetnem nivoju študija, so nas pri didaktiki predmeta učili, da je čas ocenjevanja testa obratno sorazmeren s časom, ki ga učitelj vloži v sestavo testa. Torej – bolj si pedagoško in didaktično strokoven, boljša vprašanja znaš postavlajti, boljše odgovore dobiš. Čas, ki ga strokovno podkovan učitelj postavi na testu, za en oddelek 30 dijakov ne sme trajati več kot 20 minut. Če popravljanje/ocenjevanje testov(izpitov) za 30 ljudi traja več kot 30 minut, potem je učitelj nesposoben strokovno ali didaktično.

Govorim o naravoslovnih predmetih. Verjetno gre pri filozofskih esejih za drugačni princip vrednotenja. Pri naravoslovnih predmetih pa je glavni rezultat. Če ta ni pravilen, je treba upoštevati postopek reševanja, morebitne alternativne pristope, ki znajo biti popolnoma nekonvercionalni. Včasih lahko že na osnovnošolskem ali srednješolskem nivoju dijak razvije popolnoma svoj sistem, način razmišljanja, ki je mogoče popolnoma napačen, ampak na takšne napake je treba vnaprej opozoriti ali pa pri ocenjevanju dodeliti točke.

Samo, nagrajevati nekonvencionalne načine razmišljanja je pri nas sankcionirao, ne nagrajevanju. Da učitelj v napačnem postopku najde iskro inovativnosti, je potrebno vrhunsko znanje in predvidevanje, intuicija, vpogled v zmotna predvidevanja, vrhunsko znanje. Tega pa med učitelji ni ravno veliko, bolj so nagnjeni k nekemu kalupiranju, neinovativnosti…..

1. leto dela – 2. razred 8 letke
porodniška
2. leto dela – 4. razred 8 letke
3. leto dela – 1. razred PB
4. leto dela – 2. razred PB
porodniška
5. leto dela – 2. razred devetletke
6. leto dela – 4. razred devetletke

Vsako leto nekaj povsem novega. Mislim, da se mi, učitelji na razrednji stopnji ne moremo primerjati z učitelji na predmetni stopnji ali pa s SŠ učitelji.
Pa priprave na rezredni stopnji so še najmanj, kar mora učitelj delati.

Se ne strinjam. Res je, da obstajajo učitelji (žal jih ni malo, tudi na naši šoli je, vsaj na predmetni stopnji, vsaj polovica takšnih), ki že desetletja učijo po ISTIH pripravah, dajejo enake primere, enake teste, in hvala lepa za takega učitelja. Dober učitelj piše priprave, ki so aktualne, sodobne, prilagojene tudi tehničnim zmogljivostim in opremljenosti. Jaz učim 8 let, pa pišem priprave vedno znova. Vsako leto je kaj novega, zdaj recimo spet vse prilagajam za interaktivno tablo, ki sem jo končno dobila v razred. Samo tako je lahko pouk zanimiv, konec koncev je vsaka generacija drugačna in potrebuje drugačen pristop, ne le na razredni stopnji. Dela je veliko, ampak mene veseli, čeprav porabim za službo ogromno prostega časa. Aja, počitnice – pri nas se vodi zelo natančna evidenca, koliko dopusta komu priprada, in verjemite, da oddelamo popolnoma vse proste dni. Mnogi še veliko več.

Ne glede na tvojo veliko razgledanost in strokovnost prihajaš v nasprotje sama s seboj. Po eni strani trdiš, da se da teste za 30 dijakov pregledati v 30 minutah in da itak štejejo samo pravilni rezultati ( zakaj pa matura loči grobe napake recimo 2[sup]3[/sup]=6 in spodrsljaje recimo 2+3=6 in različno vrednotenje od tu naprej?), po drugi pa, da je potrebno prepoznati inovativne načine reševanja in jih spodbujati. Da popraviš takšno inovativno zastavljeno reševanje je včasih res dovolj le nekaj sekund ali minut, ker je pot itak dovolj jasna in pravilno izvedena, včasih pa moraš temeljito premisliti, ali uporabljena metoda deluje tudi splošno ali samo na konkretnem primeru in dijaku to zapisati. Če se zgodi, da je takšnih dijakov več (recimo poglavje verjetnosti v kakšnem bolj fantovskem razredu), ti že to krepko presega tvojih zastavljenih 30 minut.
Pa še čisto mimogrede: začetniške priprave so, kako bom rešil to nalogo in kaj me lahko vprašajo, da bom na odgovor pripravljen, naslednja, višja stopnja priprav, ki se lahko dogajajo tudi v glavi med pomivanjem posode pa je, na kakšne načine še razložiti, da bodo dojeli tudi tisti, ki na konvencionalen način ne … Po skoraj treh desetletjih v šoli so mi še vedno v izziv te druge … Ampak nikjer ni rečeno, da bi se ideja utrnila med obveznim sedenjem za pisalno mizo v šoli …

Dandanes je učitelj, ki se ukvarja zgolj s tem, kaj bo povedal in kaj dal v test, res nekdo, ki v šoli ne bi smel biti. Si ga ne želim niti za sodelavca niti za učitelja svojih otrok.

Tega pa med učitelji ni ravno veliko, bolj so nagnjeni k nekemu kalupiranju, neinovativnosti…..
S temle se pa strinjam. In trdim, da je takšnih zagnanih učiteljev veliko. Žal pa tudi takšnih iz zadnjega stavka; po zapisanih izjavah in načinu komunikacije sodeč, je tudi avtor navedenih citatov med njimi.

Res je zanimivo ugotavljati, kdaj ima kdo čas biti na forumu. Nekateri dopoldne, med delovnim časom in na službenem računalniku, drugi popoldne ali celo pozno zvečer, verjetno na domačem računalniku. In glej ga zlomka, slednji so v glavnem učitelji…

Kdor ne dela, naj tudi ne je. Če pa učitelji bolj malo delajo naj za to dobijo tudi malo plačilo.
Ne bomo pa tožili medicinke, trgovke, gostinke, zaposlene v industriji, transportu in industriji in še bi lahko naštevali, da malo delajo. Poglejte podjetnike, ki delajo cele dneve in marsikdaj tudi noči in se borijo za preživetje.Edini v državi, ki imajo v enem letu 92 dni prostih delovnih dni + proste sobote in nedelje in praznike so učitelji. Da ne govorimo o 8 urnem delavniku, ki edini ne velja za učitelje.
Če hočemo vsem skupaj dobro bi morali prevetriti šolstvo in en učitej bi moral imeti delovno obveznost treh sedanjih učiteljev. To se pravi varstvo (jutranje in popoldansko) in pouk. Poleti bi morali organizirati varstvo otrok in družabne igre.
Če pa ostane delo učiteljev samo minimalno kot je to sedaj pa jih zaposliti samo za 15 urni delavnik in ne 40 urni in še to za določen čas to je 9 mesecev na leto in ne 12 mesecev. Tako se zaposluje drugod za potrebe po delu in naj ne bodo učitelji nikakršne izjeme.

Najboljše, da učitelje zapremo v šolo in jih sploh ne spustimo ven…. Lahko bi naredili takšna taborišča za učitelje, kot so bila v času Hitlerjevega rajha.
Pa kar zastonj naj dela, svojat učiteljska.

Ti, Žulj, pa si le malo natančneje poglej delo učitelja. Pa prosim, nehaj fantazirati o 92. prostih dnevih, ker jih ni. Pa o prostih sobotah, ko imajo učitelji pogosto izobraževanja. Da o popoldanskih in večernih urah, ko se pripravljajo na pouk in popravljajo razne teste sploh ne načenjamo teme.

Učitelj ni suženj staršev, ampak visoko izobražena oseba in si zasluži spoštovanje za odgovorno delo, ki ga opravlja.

[Učitelj ni suženj staršev, ampak visoko izobražena oseba in si zasluži spoštovanje za odgovorno delo, ki ga opravlja.[/quote]

Potem pa naj zanj tudi odgovarja.

Učitelj za svoje delo vsekakor odgovarja. Vsak dan sproti, na govorilnih urah, roditeljskih sestankih, na hospitacijah vodstva šole, na inšpekcijskih obiskih, z uspešnostjo svojega dela, ki se meri zelo natančno.

Laiki naj se prosim temeljito informirajo, preden obsojajo delavce na področju, katerega sploh ne poznajo.

Problem je v tem, ker poznamo področje dela in predobro vemo, da je odgovornost nikakršna. Kakšno sprostno dnevno odgovarjanje na govorilnih urah, ki so pa samo napisane v urniku eno uro tedensko. V praksi pa teh govorilnih ur ni, saj so določeno kot četrta ura in če bi kdo od staršev slučajno hotel priti se je treba preje najaviti, da ne gre učiteljica preje ob 11.uri po treh urah dela že domov. Tako, da v celem letu ni realizacije teh govorilnih ur.
Pa kakšno “odgovarjanje” na roditeljskih sestankih, ki je enkrat ali celo dvakrat na leto (ali je to sploh omembe vredno) v dolžini 30 minut. Starši smo velikokrat bolj izobraženi od učiteljev in naši otroci se že z nami doma naučijo branja in računanja. V šoli so zato, da so v varstvu in v družbi sovrstnikov. Ne si delat utvar, ampak si je treba jasno priznati, da imajo učetlji veliko premalo odgovornosti in so premalo zaposleni za svoje delo, ki naj bi ga opravljali.

Starši smo velikokrat bolj izobraženi od učiteljev …quote]

Upam, da ti nisi, saj MORA biti znanje slovnice slovenskega jezika visoko izobraženega Slovenca bistveno boljše kot je tvoje.

Drugače pa, bi prosila, ne posplošuj… Če imaš ti nesrečo, kar se tiče dosegljivosti učitelja, je to čisto tvoj problem. Večina učiteljev nima 1 uro na teden govorilnih ur, ampak 3 in več.

Prosim, če mi lahko poveste, kje je ta bajna šola, kjer učitelji hodijo domov že ob 11. uri. Res me zanima, ker sem danes prišla domov ob šestih, včeraj ob treh, v petek pa ob sedmih zvečer zaradi službenih obveznosti v šoli. Ta šola, o kateri govorite, je res sinonim za paradiž. Grem takoj tja, ker upam, da bom jutri doma do štirih in se bom lahko posvetila svojemu otroku.

Glede govorilnih ur enkrat tedensko – obstajajo tudi telefoni, kajne. Vsaj zame, ker si ne morem vzeti dopusta, da bi šla do otrokove razredničarke, ker imam takrat pouk in skrbim za tuje otroke. Pokličem pa med odmorom, ker drugače ne gre.

Obstajao tudi popoldanske govorilne ure enkrat tedensko. Začnemo ob štirih, končamo pa ponavadi ob sedmih zvečer. Prej imam še šest ur pouka in še mesečno konferenco. Včasih nimam časa niti jesti, ker sem ob ponedeljkih dežurna in skrbim za red na hodnikih.

Veliko staršev premore tudi veliko srčne kulture, kar je pomembnejše kot merjenje izobrazbe. Nekdo ima lahko več doktoratov, pa mu kot človeku to prav nič ne pomaga. Nekdo z osnovno ali pa srednješolsko izobrazbo je lahko super človek in mi je v veliko veselje, ko se oglasi na govorilnih urah.
Zakaj? Zato ker vem, da so otroci takšnih staršev res na dobri poti. Otroci staršev, ki na druge ljudi gledajo zviška, pa so zame eni veliki revčki. Nikoli ne bo nič dovolj dobro za njih in nikoli ne bodo zadovoljni v življenju.
Tako kot njihovi starši, ki mislijo, da so tako zelo bolj izobraženi od učiteljev.

Bravo!

Na dopoldanske pogovorne ure se je potrebno najaviti, da takrat učiteljem, če je kdo najavljen, ne dajo nadomeščanj, učitelja ne določijo za spremstvo, mu ne naložijo drugega dela, ne skličejo kakšnega sestanka. Niti najmanj najava ni potrebna z namenom, da bi lahko šla učiteljica domov. Pa tudi če gre, njen delodajalec beleži evidenco opravljenega dela. Učiteljski delovni čas je pač fleksibilen.

Uvede naj se registrator delovnega časa in se bo videlo, koliko časa so učitelji prisotni na delu. Podatki bodo grozljivi, saj resnično veliko premalo delajo za polno zaposlitev.

Super, potem naj mi pa doma registartor naštimajo, da bom popoldanske in večerne ure vtipkala.

Sama bi raje delala 8 ur, pa mir, vse ostalo naj mi gre v nadure – ampak žal tko ne gre, ker se tako minister kot vsi ravnatelji zavedajo, da bi bilo teh ur čisto preveč.

Ker se določenih stvari žal ne da umestiti v dopoldanski čas. Npr. govorilne ure – starš ne more prit, ker je v službi. In se potem vprašam – kje sem pa jaz?