Ni namenjen forum reševanju problemov, ki se dogajajo v šoli ali med učenci in učitelj. Imam občutek, da ste nekatere totalno zgrešile in niste zadovoljne s sabo, svojim delom in neoščlive.
Včeraj sem videla dimnikarja, ki je šel domov ob 12.45. Ajde, odprimo forum DIMNIKARJI in tolčimo po njih. Kam vas to pelje ?????

PRIDI K NAM V TOVARNO PA BOŠ VIDELA….

Očitno učitelji nikoli ne bomo dopovedali neučiteljem, da naš delovni čas ni tako zavidanja vreden, kot si oni predstavljajo. V njihovih glavah bodo ostale v ospredju počitnice, pa najbrž jim ne moremo vbiti v glavo, da naš delovni čas ne obsega le dela v razredu. Je pač tako. Zato jim svetujem, naj poskusijo za kako leto ali dve, saj tako ali tako trdijo, da lahko v šoli uči vsak.

Ta forum res ni namenjen reševanju problemov, pač pa glasnemu RAZPRAVLJANJU o vseh vrstah naših problemov in izražanju različnih mnenj. Ta forum je tudi zato, da se izkašljamo, da pač povemo, kje nas čevelj žuli. Ne delam pa si nobenih utvar, da bo moje probleme razumel ali mi celo pametno svetoval nekdo, ki še nikoli ni učil.

Delovnega časa si ne predpisujemo sami, predpiše nam ga delodajalec. Tudi štempljanje kartic ni nobeno zagotovilo, da bo nekdo, ki je uradno na delovnem mestu, zares delal. Imam pač izkušnje tudi iz dela v gospodarstvu oz. pisarne. Intelektualno delo je pač težje meriti kot fizično. Ampak jaz si v šoli ne morem privoščiti zaostankov dela tako kot v zdravstvu, državni upravi (sodstvo…), moji klienti ne čakajo na vrsto več mesecev ali celo let. Vse delo moram opraviti sama. Na bolniške praktično ne hodim, ker bi se organizacija dela preveč zakomplicirala, vest mi pa ne da, da bi bili učenci prikrajšani za znanje, ki naj bi ga dobili z mojo pomočjo. Prejšnji teden sem tri dni hodila v šolo z vnetim grlom in vročino. Nekateri učitelji tudi niso taki. V razred tudi nekatere moje kolegice večkrat zamujajo po 10 min, jaz nikoli.

Draga Tečka!

Še enkrat! Sama vedno trdim, da učiteljski delovni čas znaša 40 navadnih delovnih ur na teden – to je 20 pedagoških! In trdim samo, da več kot 40 navadnih delovnih ur na teden povprečno učitelji ne porabijo za delo! Opažam pa, da želijo nekateri učitelji delati le 20 nepedagoških ur na teden v šoli, kar je več (ostalih 20 ur za priprave doma) so za nekatere nadure, ne pa REDNO delo!

Prednost tega dela je, da lahko 20 domačih ur opraviš KADARKOLI v dnevu in tako lažje poskrbiš za družino.

Vse leto tudi ZAGOTOVO veš, kdaj imaš dopust in počitnice, jaz in zadnje čase kar večina meni podobnih do zadnjega ne ve, ali bo lahko šla na dopust, ki ga je samo toliko dni, kot je določeno z odločbo o letnem dopustu. Pri učitelju pa je prostih dni LAHKO več: če nima seminarjev (ki so za nekatere učitelje muka, pa so tako zanimive teme), zaljučnih izpitov itd.

Kar se bolniških tiče, tudi pri delavcih v podjetju v večini primerov ni zaželjeno hoditi na bolniško. In prav tako hodijo v službo z npr. 39 stopinj vročine. Vem pa za nekega učitelja, ki je bil na bolniški 6 tednov nepretgoma. So ga nadomeščali kolegi z drugimi predmeti, on pa je potem, ko je prišel nazaj, imel svoje ure bolj pogosto. Torej, če se nekje znajo organizirati, tudi ob taki odsotnosti v šoli teče delo dokaj normalno.

In ko nas tako siliš v pedagoško delo: pojdite ti in ostali, ki se mučite v šolah, v podjetja, da se sprostijo delovna mesta v šolah za tiste, ki bi tam delali z veseljem!

Tina je predlagala, naj svoje mnenje pove nekdo, ki živi ob učitelju.

Poročena sem s profesorjem športne vzgoje, ki uči na osnovni šoli. V povprečju uči 5 ur na dan, kar znese 25 ur na teden. K temu je treba prišteti še krožek (2 krat na teden) ter vsakodnevne priprave na pouk za naslednji dan, enkrat mesečno roditeljski sestanek oz. govorilne ure, enkrat tedensko pogovorna ura in enkrat mesečno pedagoška konferenca. Žal pa se s tem vse skupaj še ne konča.

Mož redno spremlja svoje učence na različna tekmovanja (popoldan preživi npr. na atletskem stadionu, košarkarskem igrišču…). In če se učenci uvrstijo na tekmovanje višjega ranga, se vsa zadeva ponovi. S to razliko, da takrat tekmovanje ne poteka v istem kraju, temveč je najpogosteje treba na drugi konec Slovenije.

Pa to še ni najslabše. Slabše je takrat, ko mora z doma za več dni. Mož gre namreč vsako šolsko leto z učenci v 3 šole v naravi. Takrat je odsoten vsakič 5-7 dni in njegova služba ne traja samo po 5 ur dnevno. Za učence je odgovoren 24 ur na dan, skrbeti mora za njihovo varnost, zdravje, za učni program, njihovo zabavo, razvedrilo… Družina pa ga v tem času doma zelo pogreša.

Kar pa se tiče počitnic. Še zdaleč ne trajajo toliko časa, kot meni večina ljudi in kot bi si otroka in jaz želeli.

Lep pozdrav,

Alja

Vsem skupaj lep pozdrav!
Vidim, da je tema zelo zanimiva. Prebila sem se skozi vaše misli. In zdaj me zanima naslednje: glede na to, da se učiteljem največ očita število dni dopusta in ker nisem s strani učiteljev zasledila nobenega konkretnega odgovora (vsi: ….počitnice še zdaleč ne trajajo tako dolgo, kot si večina ljudi misli….), pa povejte, koliko dni dopusta imate, oz. koliko dni ste dejansko doma. Če bodo ljudje vedeli konkretne odgovore in če očitki glede števila dni niso utemljeni, vam tega nihče več ne bo očital!
Tako menim jaz. Pa lep dan vsem

Lahko ti odgovorim jaz, ki delam na šoli, da so učitelji na naši šoli do konca avgusta porabili 36 dni dopusta, pa niso bile na sporedu niti še jesenske počitnice, pa novoletne počitnice. No, zdaj si pa izračunajte, koliko dni so prosti (izjemoma je kdaj kakšen seminar, pa ne za vse!!), koliko pa imajo dopusta. Redkokdo ima več kot 30 dni dopusta.

ali delaš morda v tajništvu, jaz sem namreč delala v tajništvu 1 leto in sem pobegnila takoj, ko sem našla drugo službo in si rekla, da v šoli nikoli več ne bi delala. Seveda je veliko zavzetih, delovnih in z srcem v poklicu je pa veliko takih za znoret. Ja glede dopusta. dvajsetega avgusta sem po navodilu ravnateljice, mimogrede hierarhija je bila taka, da brez njenega dovoljenja skoraj nisi mogel na WC, klicala po tel. domov razredne učiteljice za seminar – od 8 klicev sta bila dva se pripravljena z veseljem udeležiti, ostali, ja če bo treba bla, bla, kosim travo, delam vikend…. , ja pokliči me če bo res zahtevano, mislim zastonj izobraževanje in sicer v poklicu kjer je to nujno potrebno saj oblikujejo bitja, oni pa tako nezainteresirano po starem….
joj prejoj,
moje sedanje delo je veliko bolj zahtevno, stresno za enako plačilo, pa vendar me je tista udobna služba v družbi udobnežev ubijala.
lep pozdrav

No moja služba definitivno ni udobna, pa tudi o kakšni hudi hierarhiji v tem smislu, kot ga omenjaš ti, pri nas na šoli ni govora. So pa druge reči. Delavci v upravi lahko izkoristimo samo toliko dopusta, kot ga imamo dejansko po odločbi, pa še tega lahko poleti ponavadi v kosu vzamem samo 10 dni, se pravi, da sem doma naenkrat dobra dva tedna, potem pa se zopet pričnejo kakšne druge obveznosti, od kadrovskih do ostalih zadev, tako da v upravi res ni tako kot pri učiteljih, da ne govorim o tem, kako velike so razlike med našimi in njihovimi plačami. Vse to vem zato, ker imam pregled tudi nad tem področjem.

Ne vem, kako je drugod, vendar pri nas se učitelji res preveč ne pretegnejo, razen svetlih izjem, ki se pa verjetno najdejo povsod.

No, mogoče je edina ugodnost pri mojem delu ta, da gremo med poletnimi počitnicami ponavadi kakšno urico prej iz službe, se pravi okrog 14. namesto 15. ure, to pa je tudi vse. Delamo od 7. ure zjutraj, tudi med počitnicami, da ne bo pomote. Pa še to lahko greš med počitnicami prej domov samo v roku kakšnih 14 dni, ostalo se enostavno ne da, ker so tu popravni izpiti, zaključni izpiti, matura in podobno, pa še vpisi in urejanje dokumentacije za novo šolsko leto.

LP
Mimika

Učitelji smo velikokrat izzvani. To izzivanje v marsikomu izmed nas povzroči, da se želimo braniti, čeprav se nimamo za kaj. Primerjati med sabo nekaj različnega kot so npr. naše službe, je težko. Izid je krivičen. Nobena resna služba danes ni lahka! Vsi imamo vedno manj prostega časa in manj energije in manj denarja, da bi ga izkoristili takrat, ko ga imamo.
Dokler nisem učila, sem razmišljala podobno kot vi in še veliko drugih. Iz perspektive dijaka ali nekoga “od zunaj” se mi ni zdelo, da bi učitelj doživljal kakšen poseben napor v razredu, med poučevanjem. Niti se mi ni zdelo, da mora kaj posebnega znati.
Niti se mi ni nikoli zdelo, da je kdaj v stiski. Da ima tudi sam kakšno težavo. Niti se mi ni zdelo, da sploh še kaj dela, razen tistih nekaj ur v šoli. Zdelo se mi je, da imajo ogromno počitnic.

Resnica je drugačna. Ni mogoče opisati. Treba je poskusiti.

Učitelji se dostikrat pritožujemo. Vendar to ne pomeni, da ne maramo otrok, da ne maramo svojega poklica itd. Poznam veliko učiteljev, ki se veliko pritožujejo, pa vendar so odlični učitelji. Za svoje učence bi praktično naredili vse. Pritoževanje je stranski produkt vsakodnevnih razočaranj, poniževanj, ki jih učitelj doživlja vsakodnevno, vsakourno. Zelo težko je zdržati v tem poklicu, če si drugačen.
Psihična utrujenost je res zelo velika. Ne gre le za to, kje delaš, ampak v kakšnih pogojih in kako intenzivno delaš.

Večina seminarjev za učitelje je tako nekvalitetnih, da te boli glava. Že eno leto nisem bila na seminarju zaradi tega vzroka. In zelo čudno bi bilo, če bi učitelji na takšne seminarje radi hodili (saj pravzaprav tudi nikogar ne bi skrbelo, če ne bi hodili..). To pa ne pomeni, da se ne želimo izobraževati. Veliko nas to dodatno počne v našem prostem času in na naše lastne stroške.
Res, za zjokat.

Lep pozdrav.- In dobro jutro.

Vabim vas v šolo. Pridite in bodite z mano. Eno uro, en dan, en teden.
Morda boste potem lahko razumeli.
Potem pa vas povabim še k sebi domov.

Nikoli nisem šla računati, koliko časa porabim za šolo izven pouka. Ali je 40 ur ali ne. (Npr. za KN porabim od 40 do 50 delovnih dni.)
In pravzaprav mi je (še) vseeno. Če ne porabim 40 ur na teden za šolo ali jih porabim več, kaj potem? Če imam 27 dni dopusta, med letnimi počitnicami pa sem 6 tednov doma, torej 30 dni, kaj potem?
Učim. In to kvaliteno.
Brez počitnic, brez odmora bi manj kvalitetno.
Pravzaprav bi zelo težko.
Učim vaše otoke. Ni mi vseeno zanje.
In rada učim.
In vem, da se mi ni potrebno zagovarjati, ker je tako. Niti najmanj.

Odgovor vsem tistim, ki menite, da smo na razredni stopnji “manj obremenjeni” in “manj zaposleni”.

Se vprašate, kdo 6-letnika motivira za delo z vsemi didaktičnimi pripomočki in ustvarjalnimi idejami, ki se jih pripravi doma? Ideje se iščejo po knjižnicah, internetu, potem pa se ustvarja doma. V tistih “dvomesečnih počitnicah”, ki za nas niso, saj se nam šteje dopust, ustvarjamo že za prve šolske dni, da se bodo malčki dobor počutili (dekoracije). In potem, ko na predmetni stopnji ne rabijo brisati ritk, vezati vezalk, oblačiti, brisati nosu….je vse to med drugim naše delo. Na predmetno stopnjo pošljemo “čiste” otroke, ki znajo pisati, brati, računati…Tak, da kdor ne pozna delo učitelja, nima pravice debatirati ali se vtikovati na kakršenkoli način v naše delo. Prosim, vedite da smo nekateri, ki živimo za to službo, torej ne gre posploševati ali metati v isti koš. Vsak naj najprej pobriše prah pri sebi doma. V končni fazi pa, vzgoja se začne doma, ne pa v šoli.

LP

Dobro jutro!

V polemike o našem delovnem času in počitnicah se ne bom spuščala, bi pa o MOJIH nov., dec., zimskih ter prvomajskih počitnicah povedala sledeče: trenutno je torek, po skupnem vikendu je moja družina včeraj odšla na ‘dopust’, jaz pa sem vsaj za tri dni ostala sama doma. Kaj bom delala – priprave, šest kontrolnih nalog moram sestaviti, popraviti lepo število pisnih sestavkov, pripraviti vsaj štiri učne liste za vse učence, kar nekaj učnih listov za dislektike (prilagajanje učbeniških besedil ipd.), pripraviti precej didaktičnega materiala, napisati dve obširni poročili in pripraviti material za izvedbo projekta.

Kaj pa bom potem delala, ko se spet začne pouk: plastificirala didaktični material, popravljala teste, sestankovala o takih in drugačnih problemih, v popoldanskem času nadzorovala izvajanje ‘kazni’ parih učencev, ki so s hujšimi kršitvami kršili pravilnike, kmalu bodo spet vsaj triurne govorilne ure, pa roditeljski, kmalu me čaka celodnevni – tridnevni vikend seminar.

Kaj hočem povedati: tudi tele zloglasne tedenske počitnice za marsikaterega učitelja niso resnično počitnice. Če hočeš delati dobro, moraš DELATI. In tudi ko ne delaš, pogosto bereš o tem KAKO bi naj delal in kako ne.

Se strinjam, da je v SLo kar nekaj učiteljev, ki tega dela ne bi smeli opravljati, ker ga nočejo opravljati dobro in gredo po liniji najmanjšega upora, a veliko nas je, ki delamo dobro in delamo s srcem.

In HB za fleksibilen delovni čas – poučevanje je intelektualno delo in če bi še tako hotela večino časa moje ideje po šestih ali sedmih urah dela v razredu niso preveč sveže. Potrebujemo ‘time-out’ in evalvacijo opravljenega, da lahko delamo načrte za naprej.

Zdaj pa letim v knjižnico in v papirnico, ker mi je zmanjkalo plakatov in šeleshamerja za učne kartice. Potem pa veselo na delo.

Učitelj ima fleksibilen urnik, naj knjige, ki jih dam za domače branje berem v šoli? 16 knjig je minimum.
Koliko časa za to porabi navaden smrtnik?
Samo ne mi napisat, da imamo vsako leto ene in iste knjige, ker to ni res. Kakšna se že ponovi, ampak ne vse. Spremlja ti je treba novice (nagrade, festivale, izide knjig …) Obeleževati obletnice (Pojma nimam, koliko ur sem vložila v študiranje Trubarja, na faksu smo imeli mogoče 4 ur predavanj na to temo.) in biti v stiku z lokalno skupnostjo, potem natečaji, šolski projekti, lektoriranje besedil, priprave veznih tekstov, proslav …
Na naši šoli ne lenarimo, čeprav se zdi, da vse teče lahko in gladko.
Ko jaz berem Delo, delam. HECNO, a ne.
Eni poklici so pač specifični – glasbeniki, pevci, slikarji …

Sem učiteljica. Imam 40-urni delavnik. Vse moje obveznosti iz tega naslova so zapisane v letnem planu dela v nulo natančno. Če seštevam ure svojega dela na teh različnih področjih, pridem na isto cifro, pa saj ne more biti drugače. Poleg tega mi seštevajo dopust. Vse ure dopusta moram nadomestiti v času pouka. Niti en sam samcat dan mi ni podarjen. V času dopusta sem prisiljena biti na dopustu. V času pouka ga ne smem vzeti. Delam vsaj 2x na teden do večera. Bedarije sicer, v teh pozno popoldanskih urah v šoli viset, ampak ure morajo biti. Da ne bi kdo dvomil v naše delo. Aha, jesenskih počitnic nimam. Delamo ta teden ravno tako.

Koliko časa preživiš v šoli, je od šole do šole različno. Učim na razredni stopnji. Na eni šoli sem prihajala v šolo ob 7.30 zjutraj, učila pa do 14.00 ali tudi do 15.00, pogosto brez odmora. Imela pa sem celo zmanjšan delovni čas, na kar sem se pritožila in so mi obljubili izplačilo nadur – ki niso veliko plačane. Goljufali niso samo pri meni, so se pa zmotili, če so mislili, da me bodo lahko prinesli okrog. Doma so me čakale še učne priprave, tega je zelo veliko…

Potem sem dala odpoved. Prišla sem na šolo, ki je zelo urejena. Vodstvo je zelo sposobno. Začela sem ob istih urah, odhajala prej, dobila večjo plačo za manj ur, plačene vse nadure…

Naj povem še to – sem za 8 urni dealvnik – s tem da bi bili izpolnjeni pogoji za to – kabineti, računalniki… Nekatere šole to že imajo. Ta šola, kjer sem, to ima. Učitelji bi se morali bol organizirat med seboj, pa nebi imeli toliko dela. Naj povem, da sem samo enkrat sama kupila material za pouk in nikoli več. To se nebi smelo delat. Zakaj ne – to je težko razložit učiteljem… Prav tako se nebi smel pobirat denar od staršev za meterial. Šola je za enkrat še javna in denar naj bi zagotovila država.

En problem je pa še ta, da so kriteriji za sprejem učiteljev na faks zelo nizki… Je nekaj dobrih učiteljev, redki, res redki pa dobijo službo zaradi svojih sposobnosti. Velikokrat so veze in poznanstva. Inteligenca pa je v šolstvu prej ovira, kot korist, sploh pri mlajših učiteljih (oziroma, pri starejših učiteljih tega problema sploh še ni bilo – v času bivše jugeje bilo šolstvo urejeno), ker se išče ovčke, ki se jih bo dalo vodit, sistem bo pa vedno slabši.

Problem v šolstvu med učitelji je ta – vsak ful dela zase in 1 x 1 je 1, 100 uiteljev lahko dela zase iste stvari. Namesto, da bi se delo razdelilo – v managementu velja 2 x 2 = 5, česar pa do sedaj še nihče izmed učiteljev ni skapiral. Živimo v informacijski dobi, učiteljska stroka pa tega še zdaleč ni izkoristila – niti 1 %.

[code]
Problem v šolstvu med učitelji je ta – vsak ful dela zase in 1 x 1 je 1, 100 uiteljev lahko dela zase iste stvari. Namesto, da bi se delo razdelilo – v managementu velja 2 x 2 = 5, česar pa do sedaj še nihče izmed učiteljev ni skapiral. Živimo v informacijski dobi, učiteljska stroka pa tega še zdaleč ni izkoristila – niti 1 %.
[/code]

S tem se močno strinjam. Dodala bi samo to, da je velikokrat problem tudi ko bi del aktiva delil, drugi del pa ne oz. bi samo pobiral in potem se vsem zdi trapasto deliti. Če ima kdo kak pameten razlog kako to rešit, ga bom zelo vesela.

No, včasih pa se vendar najdejo kakšne šole ali aktivi, kjer se delo deli. Samo za primer: minimalne standarde, osnove grobih in finih kurikulov smo naredile skupaj in je dostopno nam vsem. Za učne situacije, ki so pri matematiki na poklicni maturi, smo se dobile med temi počitnicami, vsaka je za “svoje” poklice prinesla, kaj ima. Dogovorile smo se o dokaj enotni obliki, razdelile delo doma … Enkrat pač več naredi ena, drugič druga … v vsakem primeru pa dobi vsaka več, kot je vložila. Že leta. Pa smo različnih starosti, končale različne fakultete … Ponosna sem na to in tudi to je svetla točka, zaradi katere je naše delo tudi v težkih trenutkih mnogo znosnejše.

Sama sem tudi učiteljica na OŠ in vam povem naš sistem na šoli: imamo kartice in se moramo ob prihodu in odhodu prijavit in odjavit in če imamo kaj minus ur, jih je treba oddelat – v evidence se vse točno napiše, kaj vse si delal dodatnega – koliko na teden si nadomeščal, spremstva, pomoč v pisarni (ja, prav ste slišali), projekti, itd… in verjemite, če vodiš evidence, se nabere vsaj 40 (delovnih, ne pedagoških!) ur na teden.
Je pa res nekaj – jaz osebno imam tak zoprn urnik, da sem na šoli vedno od 7h do 15.30h, so pa nekateri iznajdljivci, ki se potiho izmuznejo domov tudi že ob 13.30, vendar vam povem, da teh na naši šoli nihče ne mara – no, razen redkih izjem, ki se domov “izmuznejo” in potem tudi doma veliko naredijo in imajo v šoli nato tudi veliko za pokazati…

Sicer pa – vsak poklic ima svoje – mislim, da vam ni treba biti “fouš” zaradi našega urnika – morda bi bilo pametno vse nevoščljuvce kdaj pa kdaj povabiti v razred, da bi videli, kako izgleda delo z novodobnimi najstniki, katerim po novi zakonodaji praktično ne moreš nič več…Me prav zanima, koliko časa bi zdržali… 8 ur morda? 🙂

Ne moreš nič več? Pa še koliko si privoščijo nekateri učitelji, ker mislijo, da starši ne morejo nič več…
Najbolj žalostno je to, da so včasih šli za učitelji res samo tisti, ki so imeli radi otroke, sedaj pa gredo predvsem tisti, ki mislijo, da jim bo tako zagotovljena služba za vse življenje!