Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Starševstvo in vzgoja ucitelj naj prezivi vec casa v soli

ucitelj naj prezivi vec casa v soli

Lepo pozdravljeni,

ceprav minister zatrjuje da ne razmislja o ukrepu navedenem v naslovu me kljub temu zanima koliko casa uciteljice prezivite na soli?

lp
Alenka

Živijo!
V šolo prihajam ob 7. zjutraj in končam ob 14.00. Na voljo sem za vse pogovore s starši, obvezne roditeljske in govorilne ure, dodatni pouk, dopolnilni pouk, pripravljamo predstave, prireditve, tekmovanja v popoldanskem času, doma pa moram napisati pripravo za vsako uro naslednjega dne, pripraviti didaktični material, izdelati did. material, popraviti preizkuse, nareke, preverjanja, voditi vso “papirologijo”, ki je ni tako zelo malo…
Včasih si zelim službo – 8 ur in konec, včasih pa se doma šele začne. Verjemi, poterbnega je veliko ustvarjalnega navdiha..
Le pozdrav

Lep pozdrav!

Opažam zelo veliko razliko med posameznimi učitelji in njihovim delovnim časom. Naj navedem dva primera, ki ju osebno poznam zelo dobro: učiteljica v podaljšanem bivanju; del čas od 11.30 do 15.30 oz. redkokdaj do 16.00 – gre za polni delovni čas; učiteljica na srednji ekonomski oz. poslovni šoli; opravi 22 ur na teden, prejema sicer malenkost manjšo plačo (zaradi primankljaja 3 ur).

Komentirajte!

Se popolnoma strinjam z gejo.

Veliko nas vidi učitelje samo takrat ko nimamo pouka in imamo dva meseca počitnic, pa še novemberske,… to, da imamo takrat druge obveznosti: seminarji, popravni… to pa itak nič ni. Tudi tega nihče ne vidi, če imam strjenih šest ur pouka nimam časa niti za WC, niti za malico (v razredu dežuramo tudi med otroško malico, med ostalimi odmori pa smo velikokrat dežurni na hodniku). V vsaki normalni službi se kofetka vsaj dva krat na dan – gre v službeni čas. Jaz se pa še zvečer pripravljam doma.
drugače se nič ne pritožujem, vendar me motijo razne opazke glede našega delovnega časa.

Lep pozdrav
Sonja

Strinjam se, da starši z 20,25 ali redko več dnevi letnega dopsuta učiteljem radi oponašamo njihov delovnik. Nekako jim zavidamo tistih “ne točno 8 ur” delovnika, res pa je, da pozabimo na čas, ki ga učitelj nameni prirpavam, roditeljskim sestankom, govorilnim uram itd.
Menim, da so “bolj na udaru” učitelji na predmetni stopnji, na razredni pa – seminarjev je gotovo manj, popravnih izpitov ni..

Torej, “naša” učiteljica pride v šolo – preverjeno, ker sva se večkrat srečali pred šolskim vhodom – ob cca. 7.45, s poukom v razredu konča ob cca. 11.45, iz šole odhaja ob cca. 13.00, včasih pol ure prej, pol ure kasneje – to zadnje so njene lastne besede -ker jo ne zasledujem 🙂)).

Torej je v šoli v povprečju 25-30 ur na teden.

Premalo?

Hm, tudi v najbolj groznih sanjah si ne želim predstavljati, da sem učiteljica in krotim tiste podivjane in razvajene mamine sinčke.

Kakor koli- kljub manjši delovni obveznosti, daljšim počitnicam itd. – učiteljem ne zavidam in poskušam ceniti delo res dobrih pedagogov – ki pa jih je, žal, premalo…

Lp, Ali

Meni se zdi normalno, da se učitelj pripravlja za pouk doma, saj je pedagoška ura vendar sestavljena iz 45 minut v razredu ter 1 urno pripravo na pouk. Na splošno me moti, ker se nekaterim učiteljem zdi, da je njihova dolžnot le tistih 20 ali 22 ur v razredu, vse ostalo (ostalih 20 ur) pa je dodatno delo, ki ga nihče ne vidi in se ga ne šteje.

Nekateri si krvavo zaslužijo svojo plačo, spet nekateri pa niso vredni poklica “učitelj”, pa tudi katerega drugega ne. Kar se pa počitnic tiče, pa sploh ne bi razpravljala, saj niti eden nima pravice reči, da nima prostih dni več, kot ima dopusta, zato je tu kar pravičen očitek. Na neki srednji šoli v Lj. so učitelji že do konca avgusta pokurili 39 dni (prostih), kje pa so še novemberske in novoletne počitnice. O tistih seminarjih, ki naj bi jih imeli pa ne bi izgubljala besed, ker jih definitivno nimajo vsi, pa še tisti, ki jih obiskujejo, jih zagotovo ne naberejo toliko, da bi pokrili luknjo med realnim in izkoriščenim dopustom.

biba leze

Osebno se strinjam z obvezno 7 urno prisotnostjo, ce sola le ima pogoje. Dobri ucitelji se tako ne bodo pritozevali, ker vsaj toliko casa ze sedaj prezivijo na soli.

Pocakajmo kaj bo dejal minister:)

lp
Alenka

Jaz se tudi strinjam s 7 urno delovno prisotnostjo, če so pogoji. To pa pomeni, urejeni kabineti, mir, računalnik…
Skratka vse kar učitelj potrebuje za uspešno pripravo na pouk.
Kar pa je na nekaterih šolah žal nemogoče.

Samo eden meni zelo blizu primer.
Učiteljica 1. razreda. Delovni čas od 7.45 do 11.35. Praktično bi lahko odšla domov ob 11.45. Gre še na kosilo, sama, brez razreda, ker ga prevzame popoldanska učiteljica. Klepet s sodelavkami. Domov pride od 13. do 13.30, odvisno. Priprave dela doma, lahko bi jih v šoli. Te priprave so časovno zelo delikatne. Verjamem, da eni učiteljici vzamejo več ur časa, drugi pa le 1 uro, ali pa še manj. Priprave bi končala maksimalno ob 16. uri (če ne bi ta čas delala druge stvari in ji priprave ostanejo za zvečer).
1 krat mesečno govorilne, ali roditeljski in tu pa tam kakšen seminar. Enkrat na tri mesece celo v soboto. Glede konferenc in sestankov v šoli ne vem.
Počitnice. Poletne skupaj 6 tednov, približno od 10. julija do 20. avgusta. Takoj po 25. juniju gre še v šolo, ampak je tam po 4-5 ur (tudi manj), da pospravi lanske stvari in pripravi razred za naprej. Priprav pa nima, saj ni pouka. Ravno tako je po 20. avgustu. Med novembrskimi počitnicami je imela 2 dni seminar (ne cel dan). Božično-novoletne počitnice je imela prosto (jaz sem koristila za to 4 dni dopusta). Februarske počitnice bo imela proste (jaz ponovno koristim 5 dni).
Ker imam sama 25 dni dopusta, mi za poletne ostane cca. 16 dni (če drugače skozi delam). Ona pa ima poleti prosto 6 tednov, kar je 30 dni. KAKO?
Moti pa me predvsem to, ko ves čas govori, kako je vse to težko. Kako nosi delo iz šole domov, kako ne more iti med šolskim letom nikamor (tudi jaz nimam dopusta vedno, ko si ga zaželim)…Kako je utrujena, kako je vse stresno…. Katera služba pa v tem času ni stresna.
To je primer na razredni stopnji, za višje razrede ne vem.
Pa lep dan vsem.

Kar se pa tiče dobrih in slabih učiteljev, mislim, da tisti, ki so za učence dobri, niso dodatno nagrajeni. Mislim (lahko se motim), da napreduje tisti učitelj, ki zbere več točk s seminarji ipd. Kvaliteta pouka pa se ne upošteva. Lahko me popravite, a menim, da tudi če bi imeli na neki šoli dva učitelja, enega dobrega za učence in enega slabega in bi lahko le enega vzeli za stalno, ne verjamem, da bi bil kriterij njegova kvaliteta pouka in ustrezen odnos do učencev.

Mislim, da bi morali, tako kot na faksu in računalniških tečajih tudi v šolah imeti kdaj ankete učencev glede kvalitete poučevanja ter odnosa do učencev.

Dopoldanski turnus: začetek pouka 7.30-konec 13.30
popoldanski turnus : začetek pouka 13.30 -konec pouka 19.30

25 urna obveznost + razredništvo.
Nam zavidate, da lahko priprave delamo doma? Pa če povem , da jih delam po 22 uri, ko gredo moji otroci spat?
Vsak drugi teden pa svojih otrok niti ne vidim, ker se vrnem domov šele ob 20.00.

Vsem, ki se zdi pedagoški poklic lahek, vabim, da se nam pridružite!

pozabile ste na dopolnilni in dodatni pouk, interesne dejavnosti, ki tudi prinesejo ure, da se pouk ne zaključi ob 1145

Iz prebranegaje je očitno jasno, da je razlika v urah zelo velika glede na to, ali je učitelj /profesor na predmetni ali razredni stopnji.
Jaz zaenkrat imam svojega sina še na razredni stopnji, kjer je udeleženost staršev pri u otrokovem učenju samo po sebi razumljivo s strani učiteljice. Ona se ukvarja z učno snovjo, tisti, ki pa so zasanjani, nekoncentrirani itd. niso njen problem. V vseh pedagoških knjigah novejšega datuma, pa strokovnjaki pišejo, da se morajo učne metode prilagoditi različnim tipom učencev in ne samo tistim, ki imajo idealni verbalni spomin. Da je pravi učitelj tisti, ki sledi potrebam otroka in ne tisti, ki izjavi: “Ti otroci ne znajo poslušati, niso koncentrirani in ne razumejo, da branje in pisanje potrebujejo tudi pri matematiki.!” Starši, na pomoč!
Poznam nekaj primerov mater, ki dan za dnem sedijo s svojimi (predvsem) sinovi in delajo z njimi naloge. Kar se mi zdi popolnoma zgrešeno. Potem pa jih se vozijo na tečaje angleščine, ker so v šoli po moznosti v tretjem in četrtem razredu, ko je anglescina brez ocene, dobili učiteljico, ki na govorilni uri izjavi,da se sploh ni izobraževala za delo s tako majhnimi ali pa sploh za delo v t.im.kotickih.
In še izjava, da nove metode učenja angleščine ne vsebujejo drila! Učenec pa po dveh letih “igrive angleščine” ne zna prebrati I (jaz)! V petem pa zaresno začnejo z narekom in potem mama ajd, s sinom na tečaj, če ne…
Rekla bi, da je šola vedno bolj storilnostna, vzpodbuja tekmovalnost, temu se podredi večina učiteljev in tudi staršev.
Pedagoška strokovnjakinja mi je povedala, da v nobeni državi ni razlika med teorijo in prakso tako velika kot v Sloveniji. Na zavodu za šolstvo programe pišejo tisti, ki niso nikoli imeli stikov s prakso, nepotizem je pač vseprisoten…

Mislim, da nihče ni rekel, da je pedagoški poklic lahek. Meni tudi ni važno ali je delo lahko ali težko, važno je, da se svoje delo opravlja z veseljem. Marsikdo (tudi jaz) pa se spotakne ob pritoževanju marsikaterega učitelja, kako malo časa ima, kako mora delati ponoči. Prednosti učiteljev so vsekakor, vsaj ko imajo šoloobvezne otroke, naslednje:
– dinamičen delovnik: to pomeni nekaj ur v šoli in potem delo doma, ki ga lahko opravijo ob urah, ko jim to najbolj ustreza (tudi ob 22h ali 3h ponoči). Vmes lahko zgodaj pridejo iskat otroka v vrtec in šolo.
– med vsemi počitnicami so lahko doma in jim ni treba iskati varstva za otroke.

V ostalih službah pa moraš biti v pisarni vsaj 8 ur, včasih še kaj več. Nekateri morajo poleg tega za službo še kaj narediti doma – in to se ponavadi NE ŠTEJE! Nekateri odidejo v službo zgodaj zjutraj, domov pa prihajajo zvečer. Delajo po 10 ur dnevno. In taki verjetno še težje kot jaz poslušajo, kako so učitelji zasedeni!

Pedagoški poklic vsekakor ni lahek, vsaj meni se ne zdi, še posebej, če se temu res posvetiš. Moti pa me, ko poslušam tarnanje, kako nimajo nobenega prostega časa (to ne leti na nikogar iz foruma), meni pa, ki pridem domov ob 16h (pa sem vesela, da že tako zgodaj), je pa fino in imam ogromno prostega časa.

vsekakor več, kot imamo plačano.

Kar se učiteljske plače tiče (začetnik 130.000 SIT, čez leta pa okoli 180.000, 200.000 SIT), bom rekla, da so povprečne. Marsikdo z univerzitetno izobrazbo, ki dela v podjetju, dobi manj, nekateri seveda tudi več.

Mislim, da je Lejin odgovor skrajno aroganten. Spominja me na načelo, ćim manj dati od sebe in za to čim več dobiti.
Kar je mogoče možna reakcija uslužbenke na pošti, v pedagoškem, ali pa tudi zdravniškem poklicu, pa je škodljiva, ker je tam je potrebno delati z ljudmi.
Učiteljem s takimi načeli, pa ne bo pomagala niti obveza, da so dlje v šoli. Bodo že kako zadeve prenesli na kakšnega navdušenca, ki mu je do kvalitetnega dela z otroki in celo napredovanja v svoji stroki.
Kajti predvsem gre za kvaliteto in ne količino porabljenega časa.

Dragi pisci zanimivih izjav
Vsem, ki se jim kolca po pedagoškem poklicu, lepih plačah učiteljev in počitnicah, so že zelo dobro podkovani in seznanjeni z vsemi dobrotami in dobrinami tega poklica, svetujem, da se vpišejo na ustrezno univerzo in si prižgejo novo luč na tem svetu. Iz prispevkov razberem, da je veliko strokovnjakov, ki znajo zelo dobro pometati pred tujim pragom. Glede na njihovo prepričanje me čudi, da se že niso pojavili v tem poklicu. Verjetno imajo svojega otroka ali celo dva, ki jih tudi slučajno ne obvladajo oziroma nimajo časa zanje, ker so tako “zaposleni”. Mislim, da so prepričani, da je z rojstvom zaželjenega otroka njihovo poslanstvo končano. Potem so na vrsti vzgojiteljice v vrtcih, ki niso kaj prida, nato učitelji, ki so tako in tako samo doma, prijatelji, kino, risanke, video kasete, ki si jih sposojajo kjer je le mogoče, kasneje pa še lokali itd. Danes ima vsak toliko možnosti za študij, da nima izgovora, da se ne more “prekvalificirati”. Pričakujem, da bomo v javnih medijih kmalu zasledili novice, kako se je povečalo zanimanje za poklic učitelja oziroma profesorja.
Jaz sem hvaležna vsem učiteljem in profesorjem, s katerimi sem imela opravka v življenju pri šolanju dveh otrok. Ne vem zakaj mi dileme, ki so izpostavljene v teh prispevkih, nikoli niso rojile po glavi. Mogoče sem zastarelih misli ali pa me ta tema ni zanimala, ker ne poznam popolnoma narave dela. Če sem z mojo miselnostjo podvomila v delo učitelja, sem se oglasila na govorilnih urah in se pogovorila. Vsem, ki se čutite sposobne, da opravljate ta poklic, ste plemenitega srca, torej vam srčna kultura in ljubezen do otrok, ki so kolikor toliko dobro vzgojeni ali pa do otrok, ki so moteči, imajo težave, ki izvirajo iz neurejenih družinskih razmer ali česa drugega, skorajžite se in pričnite optravljati plemenito poslanstvo.
Vsem prisrčen pozdrav!!!
Jana

Pozdravljene!

Sicer nimam navade odgovarjati na take teme in se v njih mešati, ker se mi zdi, da vsak vidi samo sebe.
Lahko pa vam opišem svoj delovni dan……sem profesorica na gimnaziji in učim maturitetni predmet. Na šoli sem vsak dan od 8-14.30….potem pa še vsak mesec vsaj dva popoldneva….Doma me čaka vedno delo…popravljanje testov, esejev, spisov…če bi vse ure seštela bi zneslo v povprečji 35-40 ur na teden, ki jih namenim šoli.
Tudi počitnice niso to kar si predstavljate…..
Ampak kljub vsemu ne bi menjala z nikomer v pisarni in z osem urnim delavnikom.
Res je poklic stresen…sploh ob pravilnikih kakrsni veljajo v šoli danes in ki onemogočajo kvalitetno delo. Ampak ni lepšega ko vidiš, da se nekomu dal neprecenljivo popotnico za v življenje….ob tem poklicu tudi ostajaš mlad. Najstniki te dobesedno “držijo gor” s svojo energijo…iskrivimi idejami. Znajo biti tudi nesramni in težki..ampak teh je v manjšini, če znaš v njih videti pozitivne strani in jih razumeš.
Torej jaz ne bi menjala svoje službe….bi bila pa hvaležna za boljše pogoje za delo in bolj človeške programe in pravilnike…..
Lep dan vam želim…..jaz grem pa popravljat kontrolne naloge
Naty

New Report

Close