O ja, z veseljem pozdravljam raziskavo o izgorelosti. S tem, da sama vidim nasprotno – totalno izgorene učiteljice 1. razredov in večinoma kot ptičke na veji na predmetni stopnji. Predvsem tam, kjer je slavistov več.

Učiteljice 1. in 2. razreda imajo resda pouk največ do 12.20 ampak, a je po vaše lažje stati pred sedečimi učenci, ki si snov zapisujejo v zvezek, in pisati po tabli in razlagati, ali lažje animirati 25 otrok, ki so pravkar prišli z vrtca in ne zmorejo sedeti več kot par minut?
Ima več domačega dela učitelj, ki si mora pripraviti ves didaktični material sam (domine, karte, razne sličice, sekvence dogodkov, ves material za poskuse, ki se jih neprestano izvaja pri spoznavanju okolja, rastline in dele rastlin, …) ali učitelj, ki ima za poučevanje učbenik in delovni zvezek, morda kakšno računalniško projekcijo?
Koliko izčrpa delo, kjer si poleg učitelja še animator, sodnik in trener, in koliko tisto, kjer samo učiš? Ko imaš hkrati take, ki tekoče berejo, in tiste, ki ne poznajo niti barv?
Toliko o tem, kako sveže spočite prihajamo učiteljice prvih razredov iz svojih razredov!

Mimogrede – ste že kdaj opazili, da je na kateri od šol gneča pri tem, kdo bo poučeval v prvem razredu? Le kako to, da se vse zagrebejo za peti razred, če ne pa vsaj za četrti ali kvečjemu tretji? Včasih, ko je bila še osemletka, so bile po četrtih in petih razredih učiteljice z učiteljišč in svojega mesta niso prepustile do penzije. Ko pa so prišle, pa so večinoma imele prve razrede in jih, ko jim je le uspelo, zamenjale višje. Na našem koncu je bilo to zlato pravilo kariere.

Sramota, da si nekdo s predmetne stopnje dovoli zapisati kaj podobnega!

‘Lenoba’, ne vem, zakaj bi me naj bilo sram za zapisano. Mislim, da sem povsem jasno zapisala dvoje, in sicer število izgorelih učiteljev iz meni znanega okolja in da še zdaleč ne gre posploševati.
Če bi tehtali, koliko kdo kje dela, je potrebno zapisati tudi, da učitelji jezikov, pa naj si bo to slovenščina ali angleščina ali nemščina, popravljajo veliko besedil. Učitelji sestavljajo teste, preverjanja. Popravljane spisov za en razred vzame kar nekaj ur, in ta besedila ne obsegajo le ene strani. Učbenike in delovne zvezke uporabljate tudi na razredni stopnji. Tudi učitelj na predmetni stopnji ni samo učitelj, je socialni delavec, mediator, psiholog, terapevt, sodnik in administrator in še.
Ko bo v šolstvu urejen sistem beleženja ur in vrednotenja dela, si bomo lahko nalili čistega vina. Do takrat pa bomo marsikdaj pokritizirali svoje delo in delo drugega. Največ čistega vina si pa lahko nalije že vsak sam, da si dnevno natančno beleži, koliko je delal za službo in koliko nadur je nabral, ki jih lahko koristi v času počitnic. In če ugotovi presežek, se loti manj projektov, če pa mu ure manjkajo, pa je pošteno, da se loti dodatnega dela. Lenobe pa tako kot v vsaki službi najdemo tudi med učitelji, vseh triad.

Se pravi, učitelji delajo, vsi drugi pa zabušavajo? Sori, ampak če misliš, da imaš ti pravico tako govoriti o drugih, potem imajo tudi drugi pravico zahtevati od tebe, da si v službi 8 ur na dan – pa če kaj delaš ali ne.
Zakaj pa ne greš delat v bolnico, da bi še ti lahko zabušavala?

Ne razumem vas zakaj potrebujete toliko enih seminarjev in izobraževanj in ste toliko s tem zaposleni. Saj je pedagoška fakulteta-razredni pouk med študenit veljal za enega izmed najlažjih faksov in tudi ne preveč briljantni študeni so diplomirali. Sama snov ( seštevanje do 10 ali 100 je vedno isto, še poštevanka tudi, abeceda ostaja ista) ni vsako leto nova. Saj vaše delo ne temelji po novi zakonodaji, ki se stalno spreminja in tudi niste razvojno naravnani (farmacevt ali zdravnik se razumljivo mora izobraževati ker na trg prihajajo nova zdravila), računalniški programer mora zopet slediti novostim ipd.
Po mojem mnenju je to bolj izgovor, da se opravičujete ker ste premalo prisotni v šoli.
PA ŠE ENA CVETKA NAŠE HČERKE. Ker gredo maja v šolo v naravi so jim na ta račun namesto dveh ur telesne vzgoje na teden črtali eno uro od 1.januarja do konca šol.leta. Ali se bojijo, da bodo učitelji eno uro preveč delali na teden ali da bodo otroci preveč gibalno razviti. Groza!!
Da ne bi govorili o kakem dodatnem in dopolnilnem pouku. To zgleda v praksi 45 minut na 14 dni, če niso takrat slučajno počitnice ali prazniki. Če odpade se ga ne prinaša noter.
V šolstvu bi bilo treba temeljito prevetriti in narediti reorganizacijo del.

In še nekaj. Nekateri se prej pripravijo, drugi pa zato porabijo več časa. Učinek je isti.
Nekateri pišejo priprave x ur, drugi pa y. In tudi je učinek isti.
Pač! Nekateri so malo manj nadarjeni kot drugi, zato potrebujejo več časa , da se pripravijo. Če bi prodajali kruh, bi oddelali 8 ur in bi šli domov. Tako pa ….kdor zna, ta zna…! ;)))))))

Ne prihajam iz šolstva, ampak recimo, jaz osebno nisem imela nikoli problemov okoli tega, koliko delate učitelji oz vam verjamem, da delate. Ampak sistem pa se mi zdi katastrofalen. Ne zdi se mi moderen, niti prijazen ne do otrok in ne do učiteljev. Mimogrede, zelo me motijo razni ironični komentarji učiteljic o “naših sončkih, ki so jih primorane učiti”. Posebno, če pomislim, da jih potem s takim odporom, tudi učite in gledate cel dan po šoli? No, da ne bom zašla s teme. Delavni čas staršev, ki delamo se je spremenil. Hodimo ob petih domov. Posledično so se spremenile tudi prioritete. Zatobi sama zelo pozdravila reorganizacijo oš v tem smislu, da bi bil učitelj več časa prisoten na šoli in bil tam predvsem zaradi učencev in ne sam sebi namen po raznih izobraževanjih in sestankih. Vem, da to pomeni, da bi moral imeti vsak učitelj tudi svoj kabinet, kjer bi imel tudi čas za priprave. Drugače pa imamo tudi mi ostali smrtniki, ki delamo 8 ur raznorazna izobraževanja pa sestanka, pa se nam večkrat zavleče. Pa kakšna sobota tudi pade. Pa smisel mi ni ta, da se obkladamo, kdo več dela. Ponavljam, vam verjamem, da oddelate svoj delavnik. Rajši pa bi videla, da bi šlo to delo bolj v prid učencev, približno na način, ki ga ima organizirano visoko šolstvo. Npr. jaz sem bila tekom študija non stop s profesorji tudi izven predavanj, kjer smo sodelovali pri raznih projektih itd. Za nas študente so bili na fakulteti za vsako vprašanje, za vsak problem. Bolj so bili dostopni, pa dvomim, da imajo manj dela od oš učiteljev, kot pa mi je dostopna otrokova razredničarka, ki ima sicer govorilne vsak teden, samo kaj ko dopoldan in vglavnem je listek prazen. Popoldanske so sicer 1x mesečno ampak samo do petih, tako da si moram pač vzeti proste ure. Tako da ja, vesela bi bila kakšne posodobitve in bolj žive interakcije.

Eno je obvladati osnonošolsko matematiko, drugo pa je obvladati didaktiko matematike, kar pomeni vse psihološke osnove in vidike učenja matematike, osvajanje koncepta števil, količine, geometrijskih predstav, logike, kombinatorike, kako določeni postopki vplivajo na razumevanje in učenje, kateri je primeren za katerega učenca itd – še bi lahko naštevala. Če mislite, da se študentje na faksu učijo, koliko je 10 + 10, se krepko motite – se vidi, da nimate pojma, kaj program zajema ( je pa objavljen na spletni strani fakultete, išči pod študijski program)

In ko to obvladaš, je treba enake stvari obvladati še za jezik, naravoslovje, glasbo, šport, likovno področje – kjer so načini, postopki in predvsem razvoj sposobnosti čisto drugačni kot pri matematiki (učenec se na vseh področjih namreč ne razvija enako ali z enako hitrostjo, prav tako na nekaterih področjih prehiteva, nekje pa zaostaja).

Predvsem, da vaši otroci čim hitreje in na čim lažji način osvojijo branje in pisanje, mora učitelj dobro vedeti, kaj dela. Če ga tu kiksne, vpliva to na otrokovo prihodnost. Znate starši sami od sebe doma na primeren način naučiti branja in pisanja? Mogoče se kak najde, večinoma pa ste v temi – zato pa hodite spraševat učitelje vse živo, kaj se človek spomni. Pa da se ne bo kdo vtaknil še v to – sama zelo rada svetujem staršem, kako se česa lotiti, ker vem, da bo moj nasvet veliko bolj pripomogel k nekemu razvoju, kot pa da se tega lotijo sami. Tudi sama imam predavanja za starše, ko se v šoli začne uvajati spoznavanje števil in računanje (1. razred), branje in pisanje (2. razred) in poštevanka (3. razred) – ravno s tem namenom, da pomagam staršem tudi doma, kako se česa lotijo in pomagam pri težavah.

Tu še dodajte znanje splošne in specialne psihologije in didaktike (učenci z raznoraznimi učnimi, psihičnimi in razvojnimi težavami), prav tako je treba obvladat vse metodične postopke za učenje športnih dejavnosti (ker je namreč zelo pomembno, kako bomo otroka naučili plavat ali naredit stojo na rokah – se spomnite – racionalizacija časa?? V šoli namreč nimamo treh tednov morja poleti, da bi en otrok splaval, v razredu pa jih je številčno od 15 dalje. In ne, ne znajo vsi učenci plavati, mogoče je takih slaba polovica.)

Prištejte še učenje glasbenega inštrumenta, tečaj plavanja in smučanja, oh in sploh.

Še vedno mislite, da je ta faks lahek? Jaz sem ravno tako floskulo slišala za mariborsko ekonomsko fakulteto – diplomantov brez službe je namreč kot listja in trave.

Pa še to – količina ur je zakonsko določena, zato se je ne sme preseči ali da je premalo ur. Ne zato, ker bi to bilo lažje za učitelje, ampak je to predvsem za učence.

Se pa strinjam z reorganizacijo – naj pa to delajo dobri učitelji praktiki, ne pa teoretiki iz ministrstva, ki so mimogrede šli malo na izlet na Finsko in “pobrali” tisto, kar jim je takrat tam bilo všeč. Pozabili pa, da je tam drugačna mentaliteta ljudi in da so svoj sistem razvijali desetletja.

Pa še ena primerjava – tudi jaz zdravniku ne solim pameti, da dela 6 ur, malo pretipa paciente in napiše recept glede na to, katera farmacevtska firma je njegov “sponzor”, tudi prodajalki v delikatesi na govorim, da mora sir zapakirati drugače, kot ga zapakira ona, niti ne jamram policaju, naj me spusti, čeprav sem prevozila rdečo luč in skoraj tresnila v drug avto.

Bravo Milonca!!!!!

Tudi mi bi si to želeli, verjemi. Mislim, da nikomur ni sila v veselje pisati neštetih poročil, načrtov in splošne birokracije, bi bili veliko raje v razredu, z učenci. Tu so pa velike razlike med šolami. Sama sem zamenjala že kar nekaj šol, pri mojem predmetu je pač težko kar priti notri in sem zato dolgo nadomeščala porodniške, no zdaj sem končno prišla na zeleno vejo in imam redno zaposlitev. Kakorkoli, na prejšnji šoli, ki sicer slovi kot dobra šola, sem se počutila grozno – šola slovi namreč samo navzven, znajo se ven metat, če me razumete, dejansko pa niso nič posebnega. Skratka, bilo je toliko brezveznih sestankov, ki so bili sami sebi namen, analiziranja, debatiranja, pisarjenja raznih poročil in oh in sploh, da dežuranja ne omenjam, in meni enostavno ni več ostalo ne volje ne časa delati za razred, za otroke. V šoli sem bila vsak dan do 15h, 2x tedensko do 17h, cel kup sobot in seminarjev, ene proste ure ne, da bi se lahko pripravila. To je bila šola, kot jo zahtevate vi zgoraj – vpreči učitelje, da bodo več delali. In kje je rezultat? Cel kup mobinga, pisanja minus ur, seštevanja in odštevanja vsake minute, ko si bil tam in ko te kje ni bilo, obup. Kako naj bo v takem sistemu učitelj motiviran za kreativno delo?
No, zdaj sem na šoli, ki deluje bistveno drugače. Pa da ne boste mislili, da delam časovno kaj manj. Sploh ne. Ampak zdaj imam možnost biti kreativna, možnost in veselje imam delati v projektih, pripravljati zanimive stvari za otroke, za razred, v katerem uživam, se udeleževati tistih izobraževanj, ki me zanimajo in me vanje nihče ne sili. Res je, da bi lahko učitelj na taki šoli zaspal, in marsikdo to tudi naredi, ampak za dobrega učitelja, ki ima voljo in veselje do poklica, je lahko tak sistem edini dober. Če prisiliš ljudi, pa ne morejo biti kreativni ne eni ne drugi.

Ojoj, težko učiteljem, če drugi vedo vse o njihovem delu bolje kot oni sami. 🙂

Kako to, da vsi, ki po učiteljih pljuvajo, niso šli v ta poklic.
Super je! Kar naprej počitnice, v službi pa v glavnem kava, klepet, potem pa domov, baje že ob 12h. 🙂

Samo glede počitnic. Učitelji nimajo počitnic, imajo DOPUST, tako kot vsi drugi zaposleni. V času počitnic koristijo dopust oz. ure doprinosa (nadomeščanja kolegov, spremstva na dneve dejavnosti …). Če teh ur ni dovolj, je treba pokriti drugače; npr. z dežurstvom v tajništvu med počitnicami.

In, ja, juhej, gremo vsi za učitelje, to je idealen poklic! 🙂

‘marec 2011š’, mislim, da bi bilo potrebno prevetriti ne samo šolstva ampak tudi kaj drugega.

Preberite kakšen zakon, pravilnik, ki zajema šolstvo, prelistajte kakšno knjigo o didaktiki, psihologiji, metodiki in še, preden dajete take izjave. Kako očitno malo vedo nekateri o učiteljevem delu in šoli.

Če pravoš, da ni, zakaj pa potem ti raje ne počneš česa drugega?

255, to me je pa nasmejalo.

Svoj poklic imam rada. Ni idealen, kot ni noben drug poklic. Moti me le, da mnogi udrihajo čez učitelje kar počez ali pa govorijo, kako “fajn” jim je. Zato pa pravim: Super, pa naj gredo za učitelje, če so nam “fouš”.

Saj mene tudi včasih prime, da bi zavidala delavcu, ki mu po končani službi morda ni treba razmišljati o njej do naslednjega jutra, pa se spomnim, da opravlja verjetno precej enolično delo, ki meni ne bi bilo izziv.

Če hočem zavidati zdravnikom, se hitro zavem, da nosijo s svojim delom odgovornost za življenje, ki je sama ne bi upala prevzeti.

Skratka, dvomim, da obstaja idealen poklic, smo pa lahko srečni tisti, ki opravljamo takega, ki nam je pretežno v veselje, čeprav pridejo obdobja, ko je tudi nam težko in se sprašujemo ali je to tisto, kar smo si želeli.
Ampak vedno, ko me kdo vpraša, če bi se, če bi se lahko ponovno odločala za poklic, izbrala istega, odvrnem, da ja.

Ta tema bi ugasnila in nihče se ne bi več pritoževal, če bi učitelji za čas počitnica ne dobili plačila. Pritožujemo pa se lahko, kajti če moramo ostali delati in sicer tudi zato, da imajo učitelji za čas dopusta (počitnic) , ki je več kot tretjino leta plačo in in to nadpovprečno v Slo.
Pojdite na trg in se tržite kot nekateri učitelji v zasebnih šolah pa boste videli kdo vas bo plačal za neopravljene ure. Potem boste pa lahko tarnali koliko delate in vsak seminar boste morali plačati sami.

Če tebe to moti, zakaj potem ti uporabljaš ravno isti argument?
Če ti pri tvojem poklicu kaj ni všeč, pa pojdi drugam, a ne.
Pa tega jaz ne pravim, ampak samo uporabljam tvoj argument, da bi ti pokazala, da je napačen.

Bi ti v času dopusta pristala na to, da ne dobiš plačila? Prepričana sem, da niti pomisliti nočeš na to.

Bistvo problema pa je v tem, da “neučitelji” mešate pojma dopust in počitnice. To dvoje v šolstvi nikakor ni enaka stvar.

Dopust dobiš po odločbi, ker si ga po določenih pogojih zaslužiš – enako kot v gospodarstvu (izobrazba, delovna doba, posebni pogoji dela, število otrok …).

Počitnice pa so za otroke, ne pa zaposlene v šoli. Med počitnicami učitelji hodijo v službo – pa res hodijo, čeprav vi tega ne vidite (tam opravljajo različna dela, pospravljajo učilnice, izdelujejo učne pripomočke, pišejo letne priprave), marsikaj od tega pa delajo doma, tudi v času svojega dopusta (da napišeš letno pripravo za en predmet enega razreda, traja to kak teden – pomnoži to s številom predmetov ali razredov, ki jih učiš).

Ko sem se na novo zaposlila na kateri izmed šol, se je delovno razmerje začelo s 1. septembrom. Do takrat pa sem morala imeti izdelane letne priprave za celoten 2. razred. A mislite, da me je kdo vprašal, kdaj sem to delala? Ne, nihče, niti ni noben teh ur plačal. Začela sem jih delat na začetku avgusta, da sem s prvim septembrom vedela, kaj bodo učenci počeli. Zato tisto leto nisem imela nobene slabe vesti, če med božičem in novim letom za šolo nisem naredila nič. Do 3. januarja, en večer prej, ko je bilo treba napisati tedensko pripravo. Vse ostale kratke “počitnice” sem veselo hodila v šolo in delala (obiskovala seminarje, pisala priprave, sestavljala teste, pospravljala razred, izdelovala učne pripomočke, vodila učiteljske aktive, kjer smo se dogovarjali za različne dejavnosti, bla bla bla).

Bi vi v gospodarstvu delali kaj takega zastonj? Ne, ne bi. Vsak bi rekel, da začnem delat na tisti dan, ko začne veljati pogodba o zaposlitvi. Za vse ostali bi se vam fučkalo.

In ja, vemo, kakšne so razmere v šolstvu drugje po svetu. Američani imajo na izbiro, ali dobijo malo višjo plačo 10 mesecev ali pa se jim ta vsota razporedi na celo leto, le da je mesečna plača potem toliko nižja.

Ampak oni ne delajo za jurja dolarjev na mesec, tudi Nemci ne, kjer je mesečna plača učitelja 5.500 EUR bruto, ali Angleži ne, kjer je mesečna plača 2.500 funtov bruto.

Pa vendar vi v gospodarstvu pozabljate nekaj zelo pomembnega – mi učitelji z našo izobrazbo v tujini lahko samo pečemo hamburgerje, vi z vašo lahko greste ali v New York ali v Timbuktu, Afrika in delate to, kar ste si izbrali in za kaj ste hodili v šolo, samo delodajalca je treba najt.

Res pa je, da niso slabe plače – odvisno od dneva in kaj ti prinese. Včasih ti je eno samo veselje – predvsem to, ko ugotoviš, da je en malček končno ugotovil, kako se množi ali kako mora vezati besede. Negov izraz v očeh ti poplača vse.
Se pa najde kakšen dan, ko bi se vsak normalen (tudi v gospodarstvu) vprašal, ali je res vse skupaj vredno.

Zato – le čevlje sodi naj kopitar.

imam dve prijateljici – učiteljici nižje stopnje. Ena začne malo čez osem, konča do 12.ure. Vsak dan. Druga enako okrog osmih, doma je do 13. ure. Vsak dan. Med nekaterimi (povdarjam nekaterimi) počitnicami imata 2 ali največ tri dni izobraževanja. Poleti sta doma od začetka julija do zadnjega tedna avgusta. Ena od teh gre občasno na dopust še v zadnjem tednu avgusta, tako si podaljša še en teden in gre v šolo dan ali dva pred 1. sept. Gre za različni šoli (sicer v isti regiji), način dela je podoben.
Res je, da pišeta priprave, da imata govorilne ure, sestanke … ampak se niti ne približata uram, ki jih naredimo ostali zaposleni na mesec. Ena od njih to tudi prizna, kakor tudi to, da svojo plačo zasluži na zelo eleganten način. Druga (tista, ki še konec avgusta dopustuje) je klasična učiteljica, ki jamra na vse pretege: priprave, konference, starši, otroci… ni da ni pripomb.

Za primerjavo: sama sem zaposlena v gospodarstvu. Od doma grem ob 6.30, domov pridem ob 17.00 – 17.30. Običajno delam še kakšno uro ali dve doma (2-4 x tedensko). Sobote imam običajno proste, medtem ko ob nedeljah pripravim plan dela za naslednji teden (2-3 ure). Nadur nimam plačanih.
Službena izobraževanja so popoldne/zvečer. Redno se moram samo-izobraževati, slediti novostim na našem področju, seveda ne v rednem delovniku.
Ker izvajam uvajanja in izobraževanja, delam z odraslimi ljudmi podobno, kakor delajo učitelji, zato tudi odgovori, da dela učitelja ni mogoče primerjati z nobenim drugim poklidem, ne vzdržijo.

Ps. Vem, da moj delavnik ni nekaj, s čimer bi se hvalila 🙂 delam na tem, da nekaj spremenim …
lp,T.

Ta teden sem na bolniški- pa vendar sem med tem časom popravila preverjanja, sestavila teste, javila nekaj zadev v šolo. Kajti otroci morajo dobiti ocene in si ne morem dovoliti, da se testi prestavijo, kajti že na začetku ocenjevalnega obdobja naredimo plan ocenjevanja in če se tega ne držimo, se sistem hitro poruši. Pa še kakšno uro bom mogla po bolniški nadomestiti, da ne bom imela slabe realizacije.
V šoli sem od 7.30 pa vsaj do 14.00. Priprave pa delam doma.
Če imamo sestanke, pogovorne, študijske, seminarje, spremstva otrok na tekmovanjih, priprave otrok na tekmovanja pa je moj čas, ki ga preživim v šoli še daljši.

Jaz sem za to, da uvedemo v šoli obvezno 8 urno prisotnost, bom v šoli od 7.00 do 15.00, da bodo vsi ostali, ki ne delajo v šolstvu srečni.

Pa imam tudi iskušnje z gospodastvom, kjer sem delala manj, sicer tudi za malenkost manjšo plačo (90 eurov manj), vendar me delu v šolstvu veseli in rada delam z otroki.

Sem zato, da se začne zbirati podpise in se izenači delo in uvede namesto dela treh učiteljic normalno delo ene zaposlene učiteljice. Delavnik naj traja od 7 – 16 ure ( s tem se prinaša notri primankljaj ur iz naslova počitnic). Prisotnost učencev je polna le v času pouka, medtem ko v jutranjem in popoldanskem varstvu tako ni celostna.
Pa kake priprave neki in pospravljanje razreda med počitnicami!!
Znanka pravi, da je prvo leto pisala priprave, potem pa nič več. Saj je bila samo še papagaj in saj imajo otroci delovne zvezke, ki jih rešujejo.
Če bi vas poslušal bi človek mislil, da doma za en dan naprej pišete naloge za naslednji dan.
Daleč od tega in najlažje je jamrati koliko dela in sestankov (celo 1 do maksimalno 2 na leto v trajanju približno 30 minut). Ali je to sploh omembe vredno?
Nisem vam fouš, samo treba je delo pravilno ovrednotiti in vam pač za isto delo plače prepoloviti, ker jih žal ne zaslužite in jih dati tistim, ki ta denar zaslužijo.
Bilo bi lepo, da bi vsi zaposleni delali polovični delovni čas (8-11.30) za polno plačo in še to ne 9 mesecev na leto.

Če si tako pogumen, daj še malce napiši o sebi in svojem delu. Da še tebe malce naučimo, kaj delaš in kaj ne.