Sledim vsem odgovorom in komentarjem na to temo. Zelo zanimiv forum, mislim , da se bo kar precej ljudi lahko tukaj olajšalo in sprožilo zanimive teme. Eden je že ta naprimer, kajti iz lastnih izkušenj vem, da se o delovnem urniku učiteljev, profesorjev rado komentira.
Zanimivo bi bilo vprašati za mnenje raje koga, ki ob takem učitelju živi, torej je njegov partner ali pa njegov otrok. Mislim, da bodo ti še najbolj realno povedali resnico na to temo..
Zanimivo bi jih bilo slišati…

Jaz sem že poslušala komentarje zakoncev od učiteljev. Kolegica npr. je vsa navdušena, ker njen mož uči v srednji šoli. Ona je v službi do 16h, on pa konča okoli enih in potem vse popoldne dela na hiši. In res je, da se vsi učitelji ne pritožujejo. Nekateri sami povedo, da je sicer naporno z otroki, a imaš več prostega časa. In spoštujem njihovo delo, le pritoževanja glede stvari, pri katerih so na boljšem od delavcev v podjetjih, ne maram.

Čudno se mi zdi, da vedno poslušam samo učitelje, kako imajo malo časa in naporno delo. Nisem pa še slišala ene vzgojiteljice v vrtcu (pa sem jih v teh letih spoznala veliko), da bi se pritoževala, koliko ima dela in kako slabo plačo ima. One (vsaj v našem vrtcu) so pa res cele dneve v službi. Po svojem delovniku (ne vem, če imajo kaj pedagoških ur, pomočnice vzgojiteljic imajo gotovo samo navadne) imajo pogosto seminarje, 1x tedensko sestanke, pa še govorilne ure, igralne urice, roditeljske sestanke. Včasih so doma šele ob osmih zvečer. Imajo samo dopust, nič počitnic.

In vse, ki nam tako navdušeno ponujate, naj se skorajžimo za pedagoški poklic. Morda pa ima kdo od nas pogum in veselje, le da je razpisov za prosta delovna mesta zadnje čase zelo malo, za nedoločen čas pa sploh…

Bom pa še jaz pristavila svoj delež k polemiki.

Moja prva zaposlitev je bila v srednji šoli -(nadomeščanje porodniškega dopusta) skrajšan delovni čas – 18 ur tedensko, manjkala mi je diploma. V ponedeljek sem zaključila delo ob 10.15, v sredo ob 9.20, druge dneve najkasneje ob 12.30. Res je, da sem kar veliko časa porabila za priprave na pouk, vendar sem to delala z veseljem, hkrati pa sem vedela, da je dobra priprava uporabna (z manjšimi popravki) tudi še nekaj let. Spremljanje dogajanja na TV, v ožji in širši okolici itd. so tudi bili del mojega poučevanja, hkrati pa tudi del mojega prostega časa, ker sem enostavno v tem uživala. Z veseljem sem pripravljala ekskurzije in se trudila, da so bile tudi za učence zanimive (manj pa za moje sodelavce učitelje, ki so morali hoditi sem in tja in niso bili doma že ob normalnem času). Seveda sem bila za to pri OD tudi nagrajena z uspešnostjo. Uživala sem v počitnicah, ker sem imela čas, da sem se lahko poglabljala v stvari, ki so me veselile, hkrati pa so bile povezane s poučevanjem. Ob koncu mojega dela v šoli mi je kar nekaj učencev zatrdilo, da so bili nad mojimi urami navdušeni in se z žalostjo spominjali nove učiteljice.
Ker službe nisem več dobila v šoli, sem se zaposlila v državni upravi. Imam diplomo, strokovni izpit, delam vsak dan 8 ur in več, včasih tudi doma in ob vikendih (tega dela mi nihče ne plača in ne šteje ur). Osebni dohodek pa je (po 4 letih) za 15 -20.000,00 večji od takrat, ko sem učila v šoli (brez diplome). Dopusta imam 22 dni. V šoli bi dobila okoli 70.000,00 več kot sedaj (slednje mi je potrdil ravnatelj šole).
Prijateljica mi je govorila, da je med novembrskimi počitnicami delala v vrtcu in si tako nabirala ure, da bo med poletnimi počitnicami lahko doma. Kdaj naj jih pa jaz nabiram?
Tudi moja družina bi bila vesela, da bi bila med poletnimi počitnicami doma, pa da bi vsak dan lahko prišla prej kot pa ob 16.30.
Tako pa razmišljam o skrajšanem delovnem času, kar pa se bo pokazalo tudi na OD…

Takoj zamenjam za službo v šoli!!!!

Lep pozdrav Nina

Zanimiva tema

Večino ste že povedali.

Poznam kar nekaj učiteljev, ki bi se po končanem pouku z veseljem usedali v šoli v kabinetu za računalnik, mizo in dokončali VSE priprave in delo, ki jih delo v službi pričakuje od njih. V laboratrorijih bi pripravili poskuse, nahranili živali, vzgajali rastline, pripravljali gradivo za zahtevnejše učence, imeli na voljo gradivo za pomoč slabšim učencem, se spoznavali z zakonodajo, ki se dotika njihovega dela, naročili potrebno literaturo, dostaljali letne plane, … Posegli bi še po telefonu in na službne stroške opravili vse pogovore (službene, kot neslužbene),…

Potem pa bi šli domov k svojim družinam.

Samo denarja za vse to ni. Večinoma ostaja tabla in kreda in priprave doma.

Lep konec tedna. Ana

Škoda, da se ne oglasi še kakšna vzgojiteljica, saj, kolikor sem razumela Primoža, je forum namenjen tudi njim. Pomočnica vzgojiteljice iz našega vrtca npr. je na lastno pobudo zmenjena s cvetličarko, da vsak teden po službi pride iskat odpadni okrasni papir. Nese ga domov, drugi dan pa prinese v vrtec, da z otroci kaj delajo, saj vrtec dobi premalo denarja za materialne stroške. Druga pa nosi od doma lastne barvice in knjigice. Te vzgojiteljice imajo zares živijo s svojo službo.

Boste zadovoljni, ko bodo učiteljem uvedli 7 urno obvezno prisotnost v šoli?

Ali boste potem začeli premlevati zakaj delajo zdravniki samo od 8.30 pa do 13.00 (seveda še z malico vmes)?

Rada bi tako službo, ki bi imela bolj fiksen urnik, kjer bi imela svojo pisarno ali pa vsaj mizo in omaro ter za delo nepogrešljiv računalnik in telefon. Pa vsega tega nimam. Imamo polturnusni urnik (vsak učitelj imadan ali dva v tednu pouk popoldne, do 18h), a moj je še bolj “zmešan”: vse dneve imam tiste ure čez poldne, ko se običajno kuha kosilo. Z otroci, ki so že srednješolci, imamo urnike čisto navzkriž. Svojega kabineta nimam, še stol v zbornici mi polkrat zasede kdo od “nadštevilnih, da se med odmorom ne morem vsesti za kako minuto, da bi se oddahnila (kdor ni nikoli učil nadutih ljubljanskih pubertetnikov – 32 istočasno, si ne more predstavljati, kako je to lahko naporno). Pedagoške ure pa so zelo neenakomerno razporejene čez teden in kadar imam 7 ur pouka, dva dni zaporedoma, sem do konca tedna kot izžeta cunja.
Za domače delo (poleg priprav še marsikaj drugega za šolo) sem si že trikrat (v 10 letih) morala kupiti svoj računalnik s svojim denarjem (tako so šli več kot trije kompletni mesečni dohodki).
Vem tudi, kako izgleda 8-urno delo v pisarnah: efektivnega dela je največ za 4 ure, mogoče nekaj dni v mesecu da se dela bolj intenzivno. Med delom hodijo ženske ali moški ven po nakupih za dom, včasih s službeno kamuflažo, da spotoma uredijo še kaj za službo, večkrat dnevno si vzamejo daljše čik/kava pavze… ne trdim pa, da je tako povsod.
Tiste mame, ki so v službi do poznih popoldanskih ur, pač doma ne kuhajo kosila, ampak otroke naročijo na šolsko kosilo, same pa doma skuhajo večerjo. Če sem pa jaz kdaj prej doma, to ni moj prosti čas, saj delam naprej.
Še ena “cvetka” iz moje službe, kakršnih si verjetno večina pisarniških delavk ne predstavlja: v službi imamo učitelji in učiteljice eno stranišče (predeljeno s paravani) skupaj z dijaki in dijakinjami, tako da lahko oni poslušajo naše naravne zvoke v tem običajno intimnem prostorčku – ob tem se počutim prav bedno, saj si ne upam niti tam prdniti, da se mi moji dijaki nebi posmehovali.
Tudi glede dopusta bi se dalo razpravljati. Vsekakor bi rekla, da imajo osnovnošolski učitelji mnogo več dopusta kot srednješolski, ki imamo popravne izpite, pa še julija mature in zaključne izpite, pa po 20. avgustu zopet.

Kdo ti brani, da tudi ti ne naročiš otroke na šolsko kosilo, če ne moreš sama kuhati? Praviš, da imaš 2x tedensko pouk popoldne, do 18h! Pa takrat gotovo nisi v šoli že od 9 ali 10h zjutraj, ampak prideš dosti kasneje in lahko dopoldne marsikaj postoriš, tudi skuhaš kosilo, npr. Predstavljaj si, kako je, če nekdo dela vsak dan od 9 – do 17h!

Jaz delam v pisarni, pa imam odmor samo za kosilo – 30 minut. Ne vem, kje živim, a ne poznam nikogar, ki hodi med službo ven nakupovat. Strinjam pa se, da se tudi taki ponekod najdejo. Tudi kavice ne pijem v službi. Veliko lažje je tebi urediti kake zadeve dopoldne, saj imaš gotovo kdaj ‘luknjo’ med urami in lahko skočiš po nakupih in v banko ali pa s sodelavko na kavo. Jaz pa moram imeti dovoljenje in minus ure za vsak privatni opravek, tudi za zdravnika. Pa se ne pritožujem, samo moti me, da ne glede na to, če enako delo opravim 3x hitreje kot drugi, če bi mi ustrezalo, da bi kdaj prišla dokončat delo npr. ob 20h, moram biti v službi do točno določene ure.

Dopusta imam toliko, kot ga pač imam določenega in nobenega prostega dneva več. Učitelji pa sicer imate prav tako določen dopust, hkrati pa ste v času, ko ni učencev in če nimate kakih izobraževanj, zaključnih in popravnih izpitov, prosti. Ponekod je sicer že tako, da se je treba tudi v takih dneh javiti za 5 minut na šoli, a tja prideš pač z otrokom.

Prostorska stiska in WC-ji in podobno pa so seveda problemi, ki jih rešuje vsaka šola po svoje.

Moj delavnik se zacne ob 7.30, ko stopim v solo. Stavbo zapustim med 13.30 in 14.00. Doma me cakajo priprave, izdelava delovnih listov, raznih didakticnih materialov….. to pa nikakor ni vse!

Kdo pa bi bil pripravljen iz dneva v dan poslusati eno in isto? Vsakdanja raznolikost in cim pestrejsa ura, mi vzameta se najvec casa. Vcasih tudi celo popoldne razmisljam kako bom zacela uro, da bo nekaj “novega”. Torej, se takrat, ko naj bi bila ze koncala s sluzbo, se vedno premlevam sluzbene stvari. Pisanje priprav pride na vrsto okrog 22h ali celo kasneje. Spat grem med 23.30 in 0.00! Naslednje jutro pa me zopet caka 28 prvosolcev!
Si predstavljate?

Vecina ljudi misli, da nase pocitnice trajajo od 1.7. do 20. 8., pa vendar temu ni tako. Med tako imenovanimi “pocitnicami” moramo pripraviti letne delavne nacrte, kar ti zna vzeti veliko casa, ce hoces, da bodo dobro narejeni. Pa da ne boste mislili, da je to tako preprosto. Zelo dobro moras poznati ucni nacrt, ucbenike, delovne zvezke, pa se marsikatero drugo stvar, da lahko naredis letni nacrt za vsak teden v solskem letu!

Sploh pa Univerza se vedno vsako leto razpisuje, zato kar hitro pojdite na vpis. Pomislite samo koliko pocitnic boste imeli in kako hitro boste prisli iz sluzbe! To se pa ze splaca, kajne?!? Posebno se, ce imate do “penzije” se kar lep cas! Premislite!

Kljub vsej zahtevnosti in odgovornosti, pa v svojem poklicu zelo uzivam in bi se ponovno odlocila za isti poklic, ce bi se enkrat izbirala!

Pa lep pozdrav!

Joži, verjetno delo opravljate 4x ali pa 5x hitreje oz. imate doma precej časa, ker lahko tako pogosto sodelujete na forumih?! Pa ne da ste slučajno na forumu visela v službenem času?

Očitno imajo nekateri res veliko dela s pometanjem pred tujim pragom. Učiteljem očitate, koliko prostega časa, dopusta… imamo učitelji. Samo v razmislek preobremenjenim “pisarnarjem”. Vidim, da nekateri pošiljate ne ravno kratke maile na tali forum v času, ki naj bi bil službeni. Tega si učitelji pač ne moremo privoščiti najmanj iz dveh razlogov:
-učna ura traja 45 minut. Učitelj naj ne bi zamujal. V peteih minutah odmora pa najbrž nikogar ne zamika, da bi se kratkočasil s pametovanjem, kdo ima prav: učitelji ali “neučitelji”.
-če pa bi koga slučajno zamikalo zgoraj navedeno, pa je malo možnosti, da bi svojo željo uresničil. Učitelji (vsaj na naši šoli) zelo težko pridemo do računalnika, saj so le štirje namenjeni njim.
Kljub informatizaciji in posodabljanju sem morala globoko seči v žep, da sem si omislila kolikor toliko spodoben računalnik, ki ga uporabljam skoraj izključno za šolo. Mož ga pač ne rabi, ker ga ima na voljo v službi.

Ponavadi se ne odzivam na takšne in tej podobne razprave, danes pa se bom.
O učiteljevem popoldanskem prostem času le toliko: po petih urah pouka, v katerih se neposredno srečam s približno 150 dijaki, me čaka še 2-3 ure priprav (če popravljam eseje, se ta čas bistveno podaljša, saj za en razred porabim približno 6 ur). Nekdo, ki dela 8 ur za računalnikom, si ne predstavlja, kako je, ko se vrneš domov brez glasu…

O dopustu, ki nam ga nekateri tako zavidajo: med šolskim letom (v času pouka) si učitelj lahko privošči 2 dni dopusta, ostali dopust pa mora izkoristiti med počitnicami. Ta dva dneva ne smeta biti 2 zaporedna dneva, niti ne v istem tednu. Učenci si lahko kadarkoli, razen 14 dni pred oc. konferenco, lahko vzamejo 5 dni dopusta (lahko “v bloku” ali ločeno).
Tudi jaz bi šla kdaj rada z našo malčico in možem na morje v toplih septembrskih dneh, na smučanje pa ne vedno v najdražjih terminih.

Svoje delo opravljam z veseljem in z dijaki se dobro razumem. Ko pa berem takšna in drugačna mnenja na tem foromu (tudi njihovih staršev), mi je vse bolj jasno, zakaj dijake tako boli, ker jim starši ne znajo prisluhniti. Očitno so nekateri tako zelo zaverovani v svoj prav, da nočejo prisluhniti in razumeti drugih, niti svojih otrok. To je meni dano. V šoli, med učenci. In to je prednost učiteljskega poklica, ne pa dopust, prosti popoldnevi in učiteljska plača.

Lep pozdrav ,
Mica

Spoštovana Mojca*,
tvojim opažanjem bi rada dodala nekaj mojih izkušenj.
1. Upam, da nimaš nič proti temu, da gre učiteljica po pouku na kosilo. Ali pač???
2. V šoli večina učiteljev zelo sodeluje. Tako, da je t.i. klepetanje lahko tudi čisto strokovna debata, izmenjava izkušenj, svetovanje itd. Meni so na začetku ti “klepeti” zelo pomagali in me seveda tudi sprostili.
3. Jaz hodim v šolo in iz šole z eno ogromno in težko torbo. Največkrat pa imam še kakšno vrečko različnega materiala za pouk. Tako, da bi veliko raje vse to imela v šoli in vse priprave naredila v šoli ter ob 16 ih zaklenila razred in izklopila službo. Tako meni tudi večina mojih kolegic. To pa je trenutno nemogoče, ker je v šoli premalo računalnikov in premalo prostora (razredne učiteljice nimamo kabinetov, v razredih pa poteka podaljšano bivanje) za kvalitetno pripravo.
4. Priprave na pouk so res zelo delikatne. Naj ti povem, da se je v eni uri nemogoče pripraviti na 4 do 5 različnih predmetov. Pa še to: jaz se zelo rada šele zvečer, ko se vse umiri, usedem za mizo in se pripravim. Ne vem zakaj je to problem??
5. KAKO je z dopustom??? Očitno ti primer ni tako blizu, ker sicer bi vedela, da imamo tudi učitelji dopusta toliko kot vse drugi delavci v državni upravi. Jaz na primer ga imam 27 dni. Doma pa sem (hočeš – nočeš) še veliko več kot 30 dni. To je vse res. Ampak nam tudi tukaj ni nič prizanešeno. Vsako šolsko leto začnemo z minus urami (jaz sem jih imela septembra okoli 50) in te ure moramo oddelati, sicer nam na koncu šolskega leta trgajo od plače. Ure pa nadomestimo z nadomeščanji bolniških ali pa na taborih ali v šoli v naravi (1x letno).
6. To, da je danes že vsak poklic stresen, se strinjam. Bilo bi pa vse skupaj manj stresno, če bi bili ljudje bolj prijazni in prizanesljivi drug z drugim.

Glede želje po dopustu v toplih septemberskih dneh in smučanju v poceni terminih naj učitelji ne mislijo, da si to lahko privoščijo starši šoloobveznih otrok, ki delajo v pisarnah! Tudi mi jemljemo dopust samo v dneh, ko so otroci na počitnicah, s to razliko, da ga veliko zmanjka. Učitelji vsaj veste, kdaj boste zagotovo doma, jaz npr. pa en teden pred planiranim dopustom ne vem zagotovo, če mi ga bodo odobrili!i

In tisti, ki nam tako ponujate, da naj gremo učit, povejte vendar, kje so še prosta mesta!

Draga Mica!
Dobremu učitelju naj bi bilo glavno vodilo to, da mlade pripravi za njihov poklic. Če pa se tebi zdijo stvari, ki si jih v zgornjih postih omenjala kot prednosti učiteljev, tako pomembne, da bi zaradi njih zamenjala svojo službo za učiteljsko, potem se ne čudim, da nekateri tako splošno in vsepovprek udrihajo po naših šolah.
Pa brez zamere.

Samo ena mislim da nina je v teh postih spregovorila o veselju do dela učiteljice, kako je bila nekaj uric v šoli, kako je predano pisala priprave, kako je uživala v ekskurzijah, ….
Ostale pa, groza. Zjokala bi se, da bodo moje otroke učile take, ki sovražijo svoj poklic iz dna srca, v bistvu pa se mi tudi smilite, ker ste nesrečne.
Joži ima zelo prav, zelo lepo je predstavila poklice in argumente.
Sem navadna državna uradnica. Sama sem si to izbrala in sprejela slabosti in prednosti tega poklica. Delam z strankami, veliko teh je pijancev, polpismenih in njihova obravnava zahteva veliko truda. Ki pa ga dam z veseljem. Vedno znova govorim enake stvari, pa vendar je vsak dan drugačen. Ker si ga sama naredim, ker delo opravljam z veseljem.
Ko pa bom tako tečna kot ste ve in mi bodo morda šli ljudje in to delo, delovni pogoji na živce , bom imela jajca in bom delala kaj drugega.
Torej drage moje, če imate dovolj teh razvajenih mulcev, če vam je nekaj ur pouka na dan preveč, če nimate energije za priprave pojdite drugam.
Za vašo srečo, za srečo otrok,…..
TRG DELA ČAKA, DELAVNIKI Z FIKSNIM DELAVNIM ČASOM OD 9 DO 17 URE ALI DALJ ČAKAJO NA VAS UBOŽICE. Hecno pa je v bistvu, da ste same učiteljice šle mimo teme delovnega časa in začele stresati svojo slabo voljo zaradi mulcev, kosila, stola v zbornici, muke pisanja priprav, kako hudo se je poleti javiti v šolo, kako hudo je iti na seminarje….
Sama žalost.

Zakaj ste se tako spravili na učiteljice, draga Realna? Kje vas žuli čevelj?

Delamo v šoli, delamo doma. Mene osebno ne zanima, kaj vi počnete v vaši službi. Kot ste verjetno opazili, smo vam učiteljice skušale realno prikazati stanje v šolah in vas seznaniti z našim delom. Vam pa to ni nič mar. Edino, kar hočete videti, je delovni čas. Ne bodite tako ozki in prisluhnite tudi nam.

Mi očitno znamo prisluhniti in ne ponavljamo istega v nedogled.

Saj vas poslušam in moje mnenje je, da vsak izbere sam izbere poklic in s tem prednosti in slabosti, značilen delovni čas, pogoje in vse. Kakšen naj bo del. čas učiteljev nisem navedla, ker nisem iz te stroke.Meni je vseeno, ne moti me tak urnik kot je sedaj, ne vem, če bi bil boljši podaljšan v inštituciji. Odločite se sami. SAMO , DA BOSTE ZADOVOLJNI. Moti me pa, da učiteljice jamrate, da ne morete skuhati kosila, …… Halllooo.
Potem
Delo ob 22. uri. Je prednost in je slabost. Jaz sem si želela delo odnest domov, pa ga nisem mogla, pa odditi vsaj enkrat v življenju ob 12. uri. Pa nisem bentila zaradi tega. Tak je pač moj delavnik. Pika. Delaj ali pojdi, sem si rekla.Čas sem omenila, ker smo lahko srečni vi učitelji z fleksibilnim delavnim časom in mi uradniki od 7-15 ali 16, obstajajo tudi delavniki po 17., začnejo pa se tudi zjutraj. Oglasila sem se torej ne zaradi učiteljskega delavnika, ampak zaradi odnosa učiteljev do svojega dela in pisanja o tečnih mulcih, mukotrpnih ekskurzijah, o tem, da se ne da vzpostaviti odnosa….
Eh, to me žuli. Zaradi mojih otrok. Ki bo zaradi učiteljevega nespoštovanja dela in pogojev dela. Namesto, da bi z zledom otroke učili, da je vsako delo častno, da izberemo delo, ki ga opravljamo z veseljem.
Še enkrat odločite se najprej sami kaj bi radi, zahtevajte pogoje pri pristojnih in izberite to kar želite.
Veliko uspeha in zadovoljstva.

Glede želje po dopustu v toplih septemberskih dneh in smučanju v poceni terminih naj učitelji ne mislijo, da si to lahko privoščijo starši šoloobveznih otrok, ki delajo v pisarnah! Tudi mi jemljemo dopust samo v dneh, ko so otroci na počitnicah, s to razliko, da ga veliko zmanjka. Učitelji vsaj veste, kdaj boste zagotovo doma, jaz npr. pa en teden pred planiranim dopustom ne vem zagotovo, če mi ga bodo odobrili!i

Joži*, okrog mene je kar veliko sodelavk in sodelavcev, ki si v januarju vzamejo teden zimskih počitnic, otroke vzamejo iz šole in grejo na smučanje v Italijo, ker je v tem terminu ceneje. In ti starši delajo v pisarnah. Če pa ne veš ali boš dobila dopust ali ne, je pa stvar vaše organizacije.

In mi v pisarnah, lahko vzamemo uro ali dve dopusta, po potrebi, ko nas rabijo otroci ali kdo drug. In kavo in cigareto lahko tudi v miru pokadimo. Da ne govorim o visenju na internetu, alu zastonj telefoniranju. Ko mi zagusti, pa pohitim z delom, če ne, pa popoldan.

In da bi jaz morala nekomu tupiti v glavo, da naj za božjo voljo delajo domače naloge, ker je to njim v korist, da naj se učijo, da naj ne klepetajo, ker nekateri so zainteresirani za poslušanje, si ne predstavljam. Če bi mi, starši, doma obladovali svoje otroke, bi bilo tudi v šoli ali drugje, boljše. Najprej imajo otroci zgled doma, pri starših.

lp

Ne strinjam se z vami, ko govorite, da jamramo cez lastno delo. Mislim, da vse tukaj, ki so govorile, so bolj razmišljale in pojasnjevale predvsem tistim, ki govorijo, da imamo prekratek delovni čas (posebej razredni učitelji) in kako zelo smo v prednosti zaradi tega ali onega, pa so naštele še nekaj “slabosti”, to je vse.
Da je fleksibilen in da posameznik dela, kolikor in sam želi, je pa prednost, to vsekakor.
Imaš učitelje, ki poleg obveznih priprav, popravljanja, sestankov, predavanj, konferec, še bi lahko našetvala…delajo še projekte, razredne predstave, se udeležijo predavanj, ki niso obvezna itd. spet stvar posameznika…kot v vseh službah…imaš take in drugačne zdravnike, imaš takšne in drugačne trgovce, …
Imaš tudi učitelja, ki potegne iz predala staro pripravo in je niti ne prebere ali pa takega, ki k tej doda novo, jo dodela, obrne, naredi dodatke.
In verjemite mi, če le prebereš stare, se ti to zavleče v pol ure, zdaj pa razmišljajate, koliko mi pobere, da kaj dodam.
In ne jamram glede tega. Rada jih delam, kajti to je prednost mojega poklica (ne pa urnik in počitnice – zaradi tega se sigurno nisem odločila za ta polklic): da je delo zanimivo, vsak dan drugačno in da se moj trud pri urah pozna, ko uživamo vsi: od učencev, do mene..Znorela bi, če bi se delo ponavljalo, ko bi že sama sebe dolgočasila in vsako uro prišla z istim načinom, pristopom.
Jezi me, da tega nihče ne ve, ko blati učitelje in pljuva čez njihovo delo (tega ne mislim vas, ampak nekaj postov nad tem).
Nihče ne pričakuje, da boste rekli, joj, revica, koliko mora delati, ampak mi soliti pamet in šteti na prste ure, ter opazovati za ovinkom, kdaj učitelj pride v šolo in kdaj jo zapusti, je pa višek. Tega si ne dovolim. Naj pa potem še stoji ponoči pod mojim oknom, ko je velikokrat od cele ulice edino še v mojem oknu luč in svetloba računalnika. Potem pa naj šteje. To me jezi.
Povem pa, da kljub stvarem, ki me utrujajo, me jezijo, bi jih spremenila in sem nemočna, ko včasih res pridem utrujena in izmozgana domov, ko potrebujem veliko časa, da pridem k sebi ( ne prižgem niti radia, ker imam zvokov dovolj za nekaj časa), ne bi zamenjala poklica in bi se zanj odločila ponovno, ko bi v tem trenutku izbirala.

Krasno!!! Se strinjam z vami. Tudi sama ne dovolim, da mi kdo soli pamet. Ljudje nas vidijo samo, ko odhajamo v šolo oz. prihajamo iz nje. Meni je enkrat rekel en učenec, kako je fino biti učitelj, saj smo toliko prosti. Pa sem ga debelo pogledala in ga vprašala, kaj je s tem mislil. Mislil je počitnice. Potem sem mu začela naštevati, kaj vse počnem, in se je zgrozil. Bil mi je hvaležen za informacije, za katere ni vedel. Kje pa otroci poslušajo o učiteljskem poklicu? Doma, pri starših. Starši pa vsega ne vedo. Kaj sem mu naštela? Priprave sem omenila mimogrede, pedagoški sestanki, redovalne konference, študijske skupine, govorilne ure, roditeljski sestanki, izobraževanja (seminarji) med počitnicami. Pedagoške obveznosti: redni pouk, dopolnilni pouk, dodatni pouk, šolska tekmovanja, bralna značka, interesna dejavnost, projekti, celodnevne ekskurzije…

Mislim, da je javnost premalo o tem seznanjena, krivi smo pa učitelji, ker je ne obveščamo.