ozdravljeni prosim za razlago EKG zapisa:

SF: 71/min, sinusni ritem

INTERVALI:

PR: 837ms
P: 114ms
PQ: 154ms
QRS: 90ms
QT: 424ms
QTc: 463ms

Naj še povem da sem kot otrok bil operiran zaradi manjše prirojene napake VSD.Sicer anamneza sem karidorespiratorno kompenziran, ob naporih brez težav.

LP in hvala za odgovor

Zdravo,

opisani EKG je povsem normalen. Intervali, ki so zapisani, so dolžine / razmiki med posameznimi krivuljami v EKG – in vsi intervali so v željenem intervalnem območju.

Navadno tudi ljudje po pravočasni operaciji defektov prekatnega pretina nimajo poznih posledic, sploh ne takšnih, ki bi se kazale na EKG.

Najlepša hvala za odgovor

Bi mi še lahko odogoovrili , če je moja življenjska doba ka zmanjšana zaradi uspešne in pravočasne operacije na srcu ( SUBAORTNI VSD)? Ob zadnjem pregldu sta bila EKG in UZ srca sta ugodna .

LP

Zaradi pravočasno opravljene operacije, ki je bila opravljena pri Vas bi težko govoril, da bo zgolj zaradi tega življenjska doba kakorkoli skrajšana ali življenje manj kakovostno.
Potrebno je le vedeti, da ima srce na področju pristopa k VSD brazgotino (sicer se v notranjost srca ne da vstopiti), na mesto VSD običajno prešijejo posebno opno (t.i. “patch”). Zato vseeno, kljub verjetnosti, da težav ne boste imeli, odsvetujemo ekstremne napore in tekmovalni šport.
Vsekakor pa lahko živite povsem normalno!

Pozdravljeni

Torej potem takem moja življenjska doba ni zmanjšana zaradi VSD ki je že popravljen ?
Kaj konkretno imate v mislih ko poveste ekstremni fizični napori ? recimo primer ?

lp

Po takšni operaciji, izvedeni pravočasno, težko govorimo o skrajšanju življenjske dobe. Govorimo lahko o dosegu pričakovane življenjske dobe, kakšna pa je, pa ni odvisno od te napake.

Ekstremni fizični napori so takšni, kakor govori že pojem – ekstremni. Kar pomeni današnji tekmovalni šport, napori, kjer presegamo samega sebe in to počnemo z višjimi cilji, ne pa za dobro kondicijo, psihično razbremenitev in morda način druženja. Razni rekreativni nogometi, košarke, odbojke, kolesarjenje, pohodništvo (tudi na Triglav) niso smatrani kot ekstremni športi.

Pozdravljeni

zanima me kaj pomeni stavek “klinicno nepomembno”, ko ti kardiolog kaj odkrije in pove da je ta stvar klinicno nepomembna?

lp in hvala za odgovor

Zdravo,

pogosto z novejšimi in natančnejšimi preiskovalnimi metodami odkrijemo stvari, ki niso bolezenske in lahko pomenijo le nekoliko drugačno različico. Takrat govorimo, da smo sicer nekaj odkrili – “najdba”, ki pa ne pomeni nič bolezenskega in ne vodi v težave, takrat to označimo kot klinično nepomembno.

Pri srcu so tako na primer klinično nepomembne:
– pogosto odkrite manjše motnje ritma (t.i. prezgodnji utripi ali ekstrasistole),
– tišji šumi nad zaklopkami,
– ultrazvočno signali manjšega puščanja katerekoli od zaklopk.

pozdravljeni !

napisali ste da je ta “najdba” ni bolezenska in vodi v tezave , kljub temu klinicno nepomembna ce vodi v tezave ?

lp

Pozdralvjeni

Torej po vašem kljub temo pomeni “klinično nepomembno stanje” ni bolezensko stanje , ampak vseeno vodi v težave ? drugi kardiologi so mi drugače povedali ?

lp

Sem popravil svoj prispevek – seveda sem mislil, da je klinično nepomembna, če NE vodi v težave.

Se opravičujem za pomoto.

Spoštovani dr. Cerar, ponovno lepo pozdravljeni!

Tokrat bi potreboval vaš nasvet glede ene zadeve. Še vedno imam težave z zdravjem, ki bi eventualno lahko bile povezane s srcem, pri kardiologu pa še vedno nisem bil. Moja zdravnica me tja ne pošlje, zato sem se odločil da bom šel samoplačniško. Zadnje čase opažam neredno in pospešeno bitje srca, kar je potrdil tudi merilec krvnega pritiska. Neredno bitje se pojavlja občasno, večinoma s tem ni večjih težav, je pa vseeno moteče in me malo skrbi. Ko se pojavi začutim zelo neugoden občutek v predelu srca, takoj zatem pa se pojavi prezgoden utrip, nato se stvar umiri. Utrip imam večinoma med 80 in 90 v mirovanju, kljub temu da sedaj redno vsak dan delam kardio 30 minut in poskušam izboljšati telesno pripravljenost. Med samo izvedbo zaenkrat, razen močne zasoplosti kar bi lahko bila tudi posledica netreniranosti, ne čutim nobenih bolečin. Je pa res da skrbim da je utrip do maksimalno 150 in ne pretiravam. Še vedno se mi pojavlja občasna slaba prekrvavitev okončin (mrzle roke in noge) in pa mravljinčenje le-teh – nevrološki status je bil 2x v mejah normale, EKG tudi, holesterol super, na MR glave še čakam. Prav imam tudi pogosto občutek da kljub globokemu pravilnemu dihanju ne pridem do dovolj kisika – najhuje je predvsem ob zbujanju in vstajanju iz postelje. Pred približno mesecem dni sem imel tudi večje težave z nihanjem pritiska – 14 dni 90/60, sedaj normalno 120/70.

Vem da bi celotni kardiološki pregled z UZ srca in CEM z gotovostjo pokazal morebitne nepravilnosti, ampak ker sem na budgetu in ga trenutno finančno ne zmorem, bi vas prosil da mi svetujete kateri pregled bi bil zame najbolj smotern. A bi sam UZ srca bil dovolj (poleg pred meseci večkrat normalnega EKG-ja) da z veliko verjetnostjo izločimo če bi bilo kaj s srcem in srčno-žilnim sistemom?

Najlepša vam hvala in lep pozdrav!

Ponovni pozdrav tudi Vam, Danci88.

Veseli me, da ste pričeli z redno vadbo, ta Vam bo gotovo pomagala najbolj. Da Vas vaša izbrana zdravnica ne napoti h kardiologu je nekoliko nenavadno, vsaj z napotnico pod redno. Ob svojem ambulantnem delu se namreč srečujem s številnimi napotitvami kot posledica skrbi oseb, četudi se (iz napotitve sklepam) napotnim zdravnikom zdi, da verjetno niso posledica obolenja srca. Je pa potrebno razumeti, da se slovenski specialistični ambulantni sistem resnično “utaplja” v številu nepotrebnih in prepogostih napotitev, zato delno vašo zdravnico razumem.

No – v strokovno delo Vaše zdravnice se tako ali tako ne morem in ne smem spuščati, lahko pa povem, da vztrajam pri svojem mnenju, da me Vaše težave ne skrbijo. Občutek imam, da (tudi v skrbi za zdravje, če že ni drugih skrbi) telo zaradi stalne pripravljenosti povzroča večje delovanje nehotenega živčevja, ki tako pospeši utrip v mirovanju, povzroči več prezgodnjih utripov in povzroča neprijetne občutke v prsnem košu ter občutka, da ne morete do sape, če povzamem kardiološke simptome, ki jih navajate. Prepričan sem, da teh utripov med treningom nimate, prav tako sem prepričan, da se po treningu (razen prijetne utrujenosti) počutite bolje.
S tem ne mislim, da imate psihične težave v smislu, ki se ga razume vsak dan, temveč, da se vam je doslej nabralo precej reči. Vendar dokončna potrditev le-tega ni mogoča brez objektivnih preiskav ali vsaj pogovora s kardiologom na štiri oči.

Glede na najino dosedanje dopisovanje pa sem že itak izrazil svoje prepričanje, da Vas bo še najbolj pomiril res pregled pri kardiologu – vsaj z ultrazvočno preiskavo srca, kar pa samoplačniško ni poceni. Razmislite, če imate v žepu še kakšnega aduta za drugačen pristop do vaše zdravnice, zapomnite si, da lepa beseda vedno lepo mesto najde…

Pozdravljeni !
Imam eno vprasanje ker sem aktiven sportnik seveda skrbim za svoje zdravje in srce . Zanima me ali lahko sami med obremenitvijo ugotovimo ali je kaj narobe s srcem ? Obstaja kaka vrjanta da sami preverimo stanje svojega srca( seveda ne profesionalno ampak tako na prvo zogo) saj veste kaj vas sprasujem.

lp in prosim za odgovor

Živjo,

skrb za zdravje je vedno pomembno – in zato je vprašanje, kako ugotoviti, da “nekaj ne štima”, povsem na mestu. Kar se tiče srca je tako ugotavljanje precej enostavno. Srce je organ, ki je – logično – najbolj obremenjeno med velikimi napori. In če nekaj ni povsem normalno, najprej takrat nastopijo težave. Pri mladih ljudeh bolezen žil ni verjetna (takrat sprva ob naporih bolnika prične tiščati v prsnem košu), zato je glavna težava, ki jo navedejo, težka sapa ob naporih. Redko opažajo le, da enostavno, kljub enakim treningom, ne uspejo doseči enake pripravljenosti kot denimo predhodnje leto.

Medicinske preiskave v primeru težav sta predvsem cikloergometrija ter ultrazvočna preiskava srca. Če težav ni, preiskave niso smiselne in jih zavarovalnica ne šteje kot upravičene ter ne krije (seveda jih lahko opravite samoplačniško, če je to tisto, kar potrebujete, da ste mirni 😉 )
Drugače je pri profesionalnih športnikih – tam so preiskave nujne za podaljšanje statusa profesionalnega športnika in zeleno luč za tekmovanja. Opravlja se predvsem spiroergometrija, kjer poleg merjenja največjega napora, ki ga športnik zmore, merijo še porabo kisika, ki nam pove, kako energijsko učinkovito je telo.

Pozdravljeni

Hvala za odgovor. Se pravi da ce necutim nobenih tezav ob naporih tudi zelo velikih in sem telesno prirpavljen bi naj blo z mojim srcem vse ok ? Tako sem razbral iz vasega odgovora.

Lp in prosim se za ta odgovor

Pozdravljeni,

tako je, če zmorete velike napore brez težav, ni verjetno, da bi bilo s srcem kaj resnejšega narobe. Vi se le dobro opazujte in v primeru dodatnih vprašanj ali nastanka težav le pišite ali opravite pregled pri kardiologu v vaši regiji.

Pozdralvjeni

Imm eno vpršanje .Namreč kardiolg mi je odrkil blag sistolni šum na srcu, zvok je bil 2/6, takoj zatem je opravil ultrazvok srca kateri je bil dobesedno brezhiben, vse je v mejah normale, edino hitrost preko plumunalne zaklopke je bila 1,8m/s , vednar brez posebnosti oz. škode za srce , baje je ta šum povzročila malo višja hitrost krvi skozi zaklopko? Na sistematkem pregledu včeraj ki sem ga opravil niso nič odkrili, baje da imam srce in pljuča v redu. Kakšo pa je vaše mnenje ?

prosim za odgovor in lep popzdrav

Pozdravljeni,

pri avskultaciji (torej “poslušanju” srca) je najdba šuma pogostejša pri kardiologih (ali zdravnikih, ki se tesneje ukvarjajo s kardiologijo) delno zaradi boljšega stetoskopa, predvsem pa več izkušenj pri pregledu bolnika. Takšen šum navadno opredelimo ultrazvočno – in, kot v vašem primeru, so le-ti pri mladih ljudeh brez težav najpogosteje funkcionalni. To pomeni, da so posledica normalnega delovanja srca. Občasno namreč srce ustvari večje pretoke skozi zaklopke, kar povzroči blago, nepomembno vrtičenje krvi in to zaznamo kot šum.

Na medicini dela šuma očitno niso slišali; če pa bi ga, bi jim pokazali izvid kardiologa, in bi prav tako vse zaključili kot nepomembno.

Skratka – živite normalno, vsak šum nad srcem še ne pomeni bolezni 😉

dr. Cerar, ponovno lepo pozdravljeni!

pišem vam, ker se mi zdravstveno stanje od težav v oktobru in viroze v novembru še naprej slabša in ni videti izboljšanja. Najprej sem začel vedno bolj opažati probleme pri naporu, kot je recimo hoja v klanec. Srčni utrip je takoj na maksimumu, pojavi se tiščanje in občutek teže v prsnem košu, prav tako neredni utrip in omotica. Ob tem težko pridem do zraka in se moram nujno večkrat ustaviti, čeprav sem še pred nekaj meseci isti “napor” zmogel brez težav. Neredno bitje se mi pojavlja zdaj že tudi pri hoji po hiši, včasih pa tudi v mirovanju (in tudi ob vdihu!) in dobim res neugoden občutek v prsnem košu – verjetno zaradi nerednih utripov? Ob hoji imam večkrat občutek težkih nog in me kar hoče nagniti nazaj. Pritisk mi precej niha – v razmaku 5 minut danes je padel iz zame neznačilno visokih 145/85 (in nerednega utripa na merilniku) na 103/70, (skoraj vedno imam pritisk med 110/70 in 120/75), utrip pa je zmeraj višji – zdaj že konstatno okoli 90 (ponavadi 70). Občasno se mi pojavlja tudi stiskajoča bolečina ob naporih, vendar v levem zgornjem delu prsnega koša, ki sklepam da ni povezana s srcem?

Zdravnica me je zaradi teh težav in predvsem zaradi težkega dihanja zdaj ko je zunaj še posebno mrzel in onesnažen zrak poslala k pulmologu, ker meni da s srcem pri mojih letih ne more biti nič. Tako da če pri pulmologu naslednji teden ne bodo odkrili ničesar, grem 100% samoplačniško h kardiologu. Vem, da ste že večkrat izrazili da vas moje težave ne skrbijo, vendar takih težav nisem imel še nikoli in se slabšajo. Prosim vas za nasvet kaj storiti in če so pljuča ok – obremenitveno testiranje ali UZ srca?

Najlepša hvala za vso dosedanjo pomoč, želim vam uspešno in predvsem ZDRAVO 2017!