Takole ti bom rekla: bodi vesel, da ti gre starševstvo očitno dobro od rok. In upam, da ti bo tako šlo do konca in bo iz tvojega otroka fajn odrasla oseba. Moja mami pravi, da če imaš otroke, ne opravljaj. Nikoli namreč ne veš, kaj te še čaka. Zelo dobri starši imajo včasih izprijene otroke in ob zanič starših zrastejo zelo dobri ljudje. Zagotovo vsi kriminalci na tem svetu niso imeli nemogočih staršev. Ne bodi vzvišen, bodi vesel, da je pri vas vse v redu, čestitaj si za vsako leto posebej.

Konkretno recimo za moje starše in zame ti bom povedala takole: sosedovi so pred nekaj leti končno obmolknili. So dobili svojo porcijo nazaj, ko so bili otroci ornk odrasli. Pa same zgledne familije, cccc.

Ok Tadej kje sem napisala, da so strokovnjaki tisti, ki so starše uspeli prepričati, da niso sposobni vzgajati svojih otrok? Pravzaprav je bilo celotno moje pisanje moje osebno razmišljanje in doživljanje. Kar se tiče “oblastnega” govorjenja je bil samo v tistem delu, ko sem omenila kaj piše v zakonodaji, še na predavanje psihologa sem šla mimo službe.

Pa še to, če hočeš “oblastno”. Ja veš pridejo tudi starši, ki imajo hude občutke krivde, da so odpovedali, kot starši, verjemi, da so si krivdo naložili kar sami (upravičeno ali ne). Nobena oblast jih ni v to prepričevala oz. prepričala.

Zarja, jaz sem napisal to o strokovnjakih. To poslušam kar naprej. In vsak ki ima državno službo temu veselo pritrjuje. Tudi ti.

In starši s temi občutki krivde so tisti, ki jim je to prišlo do živega. Tisti ki jih je to že uničilo kot starše.

samo da pristavim:

žal se starši zgledujemo po … drugih starših in marsikdo slepo sledi napotkom iz priročnikov o vzgoji. kar počnejo drugi starši bo že ok, in kakor drugi kaznujejo bo tudi prav za naše. pa ni tako.
ne izhajamo vsi iz istega backgounda, nimamo vsi enakih razmišljanj, vrednost ,norm, … zato se ne moremo kar zgledovat po drugih in jim slediti. kar je mogoče dobro za sosedovo manco ni nujno dobro zame ni mojega otroka, še manj za prijatljico in njenega sina.
s tega vidika en podpiram raznih šol za starše, kjer vsiljujejo ene in edino prave poglede na vzgojo in prijeme. ravno tema “potuha otrokom” je tak jasen zgled, da je v starševstvu vse polno situacij, ko ti nihče ne more pomagat, razen lastna intuicija in posluh.

Tako je Katarina, zato pa je starševstvo poklic. Ampak tak, božji poklic, in ne strokovni, šolski. Ampak oblast nas mora zgleda “v vseh pogledih”…

no ja, pa sej zdej ej blazno popularna permisivna vzgoja. da bi jo res uporabljali imamo celo zakon, ki ga najstniki s pridom izrabljajo in kličejo policijo, ko jim starši prepovejo računalnik, recimo. 🙂 kok sem vesela, da imam že tolk velike otroke …. 🙂

Ok Tadej šla še enkrat sem šla brat celo zadevo. In veš kaj sem opazila? Prav vsi ki s(m)o pisali o zadevi smo podali neko svoje mnenje, mogoče osebno izkušnjo…karkoli. KAj pa ti? Povej kako ti vzgajaš svoje otroke, če jih nimaš mogoče kako so vzgajali tebe? kako misliš, da bi bilo prav? Ne samo praznih floskul…ki, tako spominjajo na enega politika iz “davne” preteklosti, ki ga tako rad omenjaš.
:):)

Kolikor jaz razumem sem podal svoja mnenja o stvareh. Če je tebi kardelj floskula, razmisli še enkrat.
Kdo si je izmislil “podružbljanje družine”?

Mene so premalo tepli, ko sem bil majhen. Sem bil preveč priden.

Ne ne narobe si me razumel. Kardelj ni floskula, tvoji komentarji so:)

:))) jaz se pa tako lepo poklapljam z njimi. :)))) mogoče podobna valovna dolžina.

@ločevalka

Na ta forum sem zašel, ko sem iskal nekaj informacij o ločitvi, da sem si lažje predstaljal situacijo, ki se dogaja v moji bližini. Starševske teme pa so me pritegnile, da občasno tudi ta forum spremljam, čeprav bolj kot gost, ker pač nisem enostarševec. Na vzgojo in težave pri vzgoji pa gledam čisto resno in težave seveda imamo tudi mi. Ton, ki si ga zaznala v mojem postu je cinizem, pogojen z nemočjo, da bi pomagal otroku v čisto zaresni stiski. Kaj bi pa lahko bilo opravljanje, pa ne vem.

Kako si lahko ciničen ob nemoči? Navaden provokator brez jajc torej.

Recimo tole bi lahko dišalo po opravljanju oz. bilo uvod:

“V to sem se prepričal na nekaj sestankih, kjer sem videl ostale starše”

Je pa treba opravljanje v mojem odgovoru vzeti v širšem kontekstu – pač ne kritiziraj drugih staršev, če imaš sam otroke.
To, čemur ti praviš cinizem, sem jaz občutila kot vzvišenost, mogoče sem pa narobe razumela. Imela sem občutek, da hočeš povedati, da se tvoj otrok v vrtcu ne znajde, ker je pač lepo vzgojen, medtem ko so drugi sami nevzgojeni razgrajači primitivnih staršev.

Če boš želel kjerkoli dobit pameten nasvet, boš moral biti bolj konkreten.

@ločevalka

Sori, prav razumljivo se ne bom nikoli izražal. Resna karakterna pomanjklivost, obvladljiva le do določene mere. Čeprav včasih tudi prav pride.

Problem ni v tem, da imajo drugi nevzgojene otroke in jaz vzgojenega, pač pa, da je v vrtcu spoznala, da na svetu obstajajo batine. Nekateri so to pač vedeli že prej. So jim starši “razložili”.

“Na nekaj sestankih sem se prepričal”, da bi lahko “brezprizivno” kdo dobil okoli kepe – torej, ne bi si mogel pomagati, oziroma sem velik fant v primerjavi z ostalimi. Skratka, niso neki hrusti. No, v izogib nadaljnjemu nerazumevanju – seveda ne gre za to, da nameravam s kom “komunicirat” na tak način, le spraševal sem se in to je bistvo mojega sporočila, zakaj pravzaprav pretepanje nekateri tolerirajo, a bogme tudi prakticirajo, le, če se pretepa otroke.

@tadej

Navaden provokator pa že nisem.

29. januar, včasih so na forumu Vzgoja družine in otrok odgovarjali strokovnjaki oziroma strokovnjakinje, pa so nekam poniknili. Sem pa opazila, da na Starši osnovno- in srednješolcev odgovarja gospa Nataša Durjava. Glede na to, da je nasilje med vrstniki itak evergreen tema tudi v osnovni šoli, bi mogoče vseeno lahko opisal svoj problem.
Danes je na starševskem čveku tema Moj sin srednji spol (če se prav spomnim), in je tudi nekaj v redu odgovorov, vprašanje pa, koliko so uporabni za tvoj primer (ker ne vem, ali je tvoja hči stara eno leto ali pet let). Pri nas je takšne stvari zelo hitro in odločno rešila vzgojiteljica. S starši, da se razumemo. Na roditeljskem sestanku je izpostavila problematično skupinico fantov, pa je ena mamica (enega od teh fantov) rekla, da če jih upa poimensko izpostaviti, ker drugače gre za navadno obrekovanje. In je vzgojiteljica rekla, da ni problema, če res to želi. Mamica ni želela 🙂

V šoli je bil večji problem z enim od otrok. Jaz sem moje že prej učila obrambnih strategij: najprej razložiš nadležnemu otroku, da se lahko igra s tabo/je za tvojo mizo/whatever, če se bo lepo igral s tabo, drugače naj gre stran. Če to ne zaleže, greš stran ti. Če to ne zaleže in pride za tabo, greš k učiteljici in poveš. Če to ni dovolj, poveš meni. Enkrat, dvakrat, trikrat, nato grem učiteljici povedat jaz.

Moraš pa vedeti, da je ravs med otroki nekaj drugega kot ravs med odraslimi. Otrokom zmanjka besed in ko nečesa ne morejo povedati, to pač pokažejo. Vseeno pa to ne pomeni, da je treba pustiti, da gre mimo, kot da ni bilo nič. Sicer pa zelo veliko “nasilniškega razmišljanja” veje tudi iz tvojega pisanja – ne bi si mogel pomagati, sem velik fant v primerjavi z ostalimi… Vsekakor tudi naša stališča vzgajajo otroke in kot radi rečemo, da morajo besedam slediti dejanja, morajo tudi dejanjem slediti besede. Da ne boš nekega dne presenečen, ko bo hči kaki šibkejši punčki zagrozila, da bo prišel njen ati in jo okrog kepe, ker je večji od njenega atija.

@ločevalka

“Sicer pa zelo veliko “nasilniškega razmišljanja” veje tudi iz tvojega pisanja – ne bi si mogel pomagati, sem velik fant v primerjavi z ostalimi…”

Khm, plastično sem ti opisal del sporočila, ki ga nisi razumela. In kar je bilo nerazumljeno, se je nanašalo (oziroma sem uporabil jezik iz enega od prejšnjih sporočil) na “uveljavljanje brezprizivne avtoritete” z roko. Seveda lahko lahko uveljavljaš brezprizivno avtoriteto z roko le, če si fizično močnejši. Starši pač so močnejši od otrok praviloma.

Verjetno tudi večina ni navdušena pravilom močnejšega, kadar niso močnejši. Ampak, hej, če že iz mene veje nasilniško razmišljanje, pa me je le šokirala tolika podpora manualni vzgoji, pa mogoče niti nisem tako narobe razmišljal.

Ti ostajaš provokator, čeprav morda nisi navaden.

@tadej

S takim popuščanjem boš mi na koncu še jajca priznal. Ne daj se, no!

No, vidiš, da imam prav. Ti ne boš priznal, zato bodo pa drugi spoznali.