Sem si to zaslužila?
Sem edinka. Že odkar pomnim, sta se moja starša prepirala, kričala drug na drugega, vsak od njiju je tudi že varal. Z menoj sta manipulirala na vsakem koraku, ko sem bila sama z enim od njiju: koga imaš raje, s kom bi ostala, če bi se ločila, ali ni naš/a ati/mami grd/a, ker je to naredil/a….?
To sem poslušala že v ranem otroštvu (od cca 5.leta naprej). Jaz pa sem ves čas jokala in govorila, da imam rada oba.
Mama je poskušala narediti samomor, pa ji ni uspelo (takrat sem bila stara 9 let).
Ves čas sem bila vzoren otrok, v OŠ odlična, v Gimnaziji prav dobra.
Že zelo mlada sem spoznala fanta, ki je bil moj izhod iz vseh prepirov, v njem sem našla uteho. Še kot študentka sva si s fantom poiskala stanovanje, se preselila, poročila in imela otroka. Nato še enega. Študij sem zaključila, se zaposlila. Končno malo miru!
Ampak ne za dolgo. Pred približno pol leta je mama oznanila očetu novico, da bo dala zahtevek za ločitev. Našla si je drugega, on pa se naj znajde po svoje. Oče je znorel, nori še danes. In zopet sta začela manipulirati z mano na podoben način, kot pred leti. Oče od mene zahteva, da prekinem stike z mamo, v nasprotnem primeru jih bo on z mano.
Imam svojo družino, moža, ki ga ljubim, kljub temu pa še vedno potrebujem OBA STARŠA! Zelo mi je težko, še posebej zato, ker sem edinka.
Saj ne vem, zakaj vam to pišem. Nekomu sem pač morala zaupati svojo zgodbo, če pa imate kakšne nasvete, komentarje, jih bom pa tudi z veseljem prebrala.
Vsem želim lep dan!
Ne potrebuješ več svojih staršev vsaj ne na tak način.Pogovori se s svojim partnerjem ,kaj si on misli o tem,mogoče bosta skupaj našla kakšno rešitev.Tudi sama sem edinka,sedaj imam štiri otroke in s starši nimam dobrih odnosov.Tudi tvoj oče bi si moral poiskati prijateljico.Občudujem tvojo mamo,da je uspela priti od poizkusa samomora k novemu partnerju.
Piši še kaj.
Odločno in naglas povej obema, da NITI ENKRAT nihče več ne graja drug drugega. V nasprotnem boš začasno pretrgala stike.
In potem se svojh želja drži. Potrebuejta te toliko kot te lahko zamanipulirata. Ne pusti, da uničita tebe, tvoja otroka in moža.
Če ne boš dosledna, se bo to v večji ali manjši meri zgodilo.
Kaj pa govorijo sosednje, “dobre znanke”, družinski prijatelji,…. pa vrzi čez ramo.
Veliko trdne volje ti želim, Ana
Spoštovani!
Hvala Vam, da ste se oglasili in povedali, kaj Vas teži. Ni Vam lahko ob grožnjah staršev, vendar Vi imate zdaj svojo družino in živite zanjo in Vidva drug za drugega. Vidva z možem morata držati skupaj. Čimveč se pogovarjajta, da bosta lažje in bolje razvozlala stvari.
Očetu pa tudi odločno povejte, kar mu gre, da imate radi oba in se ne odpoveste nikomur, prav tako, da nihče ne bo manipuliral z Vami ali z Vama. Čimprej, tem bolje.
Darko Ž.
Oj
Samo ne daj se mu manipulirat! Če ljubiš moža in ti stoji ob strani je to vse kar potrebuješ v življenju. Sedaj imaš svojo družino in moraš živeti zanjo. Za njo si odgovorna skupaj s svojem možem. Oba sta zanjo odgovorna. Tvoja starša sta dovolj stara pa naj se sama zmenita.
Ti pa očetu jasno povej, da ni njegova stvar, če imaš po ločitvi z mamo stike ali ne. Če želi je dobrodošel pri tebi(če seveda je) drugače pa se lahko obrne in gre.
Naj še pripomnim, da sta tvoja starša vse prej kot odrasla. Ob enem pa me zanima za kaj tako zelo še vedno potrebuješ svoja starša? Vrjamem, da je lepo, da imaš še vedno starše na katere se lahko obrneš samo ne v takem primeru, ko starš tebe postavlja pred tak pogoj. Če boš delovala nemočno bo zelo slabo vplival nate kar boš prenesla na moža in na otroke kar pa ni prav. Ne smeš dopustit, da pridejo tvoji starši zarad svojega nedozorelega odnosa med tebe in moža kar se prevečkrat zgodi. Čas, da se postaviš na svoje noge in daš očetu na spoznanje, da boš imela stike s komer boš ti želela ne on. Živiš svoje življenje zato imej tudi svoje odločitve ne njegove! Če jih ni pripravljen sprejeti potem bolje, da obrneš hrbet ti njemu kot on tebi.