Pozdravljeni,

tudi sama imam vprašanje o sedenju dojenčka, pa nisem zasledila podobnega vprašanja in odgovora. Naš dojenček bo čez teden dni star 6 mesecev, in če ga držimo v naročju ali posadimo na trdo podlago, zelo stabilno sedi tudi po 10 minut in več, brez podlaganja blazin. Sam se nagiba levo in desno po igrače, tudi iz polsedečega položaja se sam dvigne v sedečega, vendar se še ne zna ujeti z rokicami oz. se sam dvigniti v sedeči položaj iz ležečega. Naj povem še, da je zelo okreten, v delčku sekunde se iz hrbta prevali na trebušček, v položaju “pasenja kravic” vztraja tudi po 20 minut in se igra, prevali se tudi nazaj na hrbet. Je vseeno še prekmalu, da ga posedam ali se vam zdi to v redu? Tudi sicer je izjemno aktiven, radoveden in radoživ dojenček, ki je težko pri miru. Kako pa je s sedenjem v športnem delu vozička? Košara mu je premajhna, zato smo nekje 10 dni nazaj začeli z uporabo športnega dela.
Hvala lepa za odgovor!

Ni ga potrebno posedati, ker se itak zna sam. Naredi naj tisto, kar zna. V vozičku pa seveda dvignite naslon toliko, da mu bo udobno.

Pozdrav,
Na to temo imam podobno vpr.

Naš 6 mesečnik se niti še ne kotali (hrbet-trebuh), niti kaj podobnega le pase kravice, pa še to mu ni preveč/predolgo všeč, ker začne tlačiti v usta rokice in obraz je hitro na tleh. Najraje je na hrbtu z nogicami v rokah. Torej, posledično se seveda še ne zna posesti.

Zato me zanima, ali naj ga, sedaj ko bomo začeli z gosto hrano, hranim v naročju (polsedeče), in ne v temu primernem stolčku? Ali kako?

Hvala.

Razvoj je zaenkrat čisto primeren, če na hrbtu dviguje nogice in se z njimi igra, je zaenkrat dovolj. Obrnil se bo, na trebuhu pa naj bi počasi iztegnil ročice in se opiral na njih, glejte “opase kravice” in “sedenje”:
http://www.ivz.si/javne_datoteke/datoteke/1583-Dojencek_2008_splet.pdf

Hranjenje je derjansko bolj primerno v naročju, kot kaže tudi slika na strani 6 (poleg sedenja).

Pozdravljeni!
Tudi jaz imam vprašanje glede sedenja. Naša pupika je stara tri mesece in pol, pa se že veselo vzdiguje, tako v vozičku kot v naročju. Je še prehitro za športni del vozička? Je lahko v naročju že v sedečem položaju?
Zanima pa me tudi, kako je s sedenjem v stolčku Bumbo. Se otroka res lahko vanj posadi že pri 3 mesecih? Nič ne škoduje hrbtenici?
Hvala in lep pozdrav!

V naročju lahko, podprite jo v pasu, v vozičku pa nekje 45°, s tem, da podložite kolena, da bodo pokrčena (ne iztegnjena).

Kdaj pa lahko povsem mirno damo dojenčka sedet v voziček? Kdaj se lahko opusti košek za novorojenčke na vozičku? In kdaj lahko damo dojenčka v stolček za hranjenje? Moja hčerka je stara 5 mesecev in pol in zelo rada sedi, čeprav ob opori. Sama se še ne zna posedet, prav tako se še ne zna obrnit, razen, če se ji to “ponesreči” ko pri pasenju kravic dvigne roko in se potem zvrne na bok oz. hrbet.

Hvala in lep dan!

Una

V tej starosti lahko poskusite vse, razen posedanja z obloženimi blazinami. V vozičku ima naslonjalo, v stolčku za hranjenje pa je otrok tudi varen. V vozičku bodite pozorni, da ima nogice pokrčene (podložite kolena).

Hvala za nasvet.

Prosim le, da mi razložite, zakaj se ne sme otroka posedati z obloženimi blazinami. Vse moje prijateljice pravijo, da tako učijo dojenčka sedet.

Je sedenje v vozičku ali stolčku za hranjenje neškodljivo, četudi otrok sam še ne sedi oz. se še ne postavi v sedeč položaj? Kaj pa sedenje v vozičku, ki se vozi (torej trese)?

Zanima me tudi, koliko časa lahko otrok spi v vozičku, kjer se naslonjalo da položit v ležečo lego, vendar tako, da je še vedno čisto malo (cca. 10, 15 stopinj) naklona.

Sem namreč v strašni zadregi, kateri voziček naj uporabljam, ker se moj otrok včasih že želi vsesti v košari in ker ne gre, je cela ihta in ga moram nosit (kar pa je za oba precej naporno 🙂 Zato me zanima, ali lahko začnem uporabljat voziček, kjer je naklon naslonjala prilagodljiv in otrok lahko sedi, če hoče ali leži, če zaspi.

Prosim, svetujte mi, kaj bi bilo najbolje.

Vnaprej hvala!

Una

Najprej naj povem, da s posedanjem nihče otroka ne nauči sedenja. Fizioterapevti celo štejejo prezgodnje posedanje za oviranje normalnega razvoja otroka. Otrok je samo naslonjen, nauči pa se sedenja sam, ko se zna sam usesti iz štirinožnega položaja.
Če otroka silimo v nekaj, kar še ni pripravljen, je kot bi od vas želeli, da znate skakati na letalnici, pri tem pa še smučati ne znate. Konec koncev ga verjetno ne bomo učili hoditi pri 6 mesecih. Pustite otroku, da giblje sam in dela tisto, kar zna in za kar je sposoben. Saj menda ne tekmujemo, kateri bo prvi sedel, shodil, govoril.
Sedenje v vozičku je odvisno od starosti dojenčka. Niste zapisali, koliko je otrok star. Načeloma pa velja, da ko se začne dojenček neudobno počutiti v ležečem položaju in kaže radovednost za okolico, mu naklon dvignemo na polsedenje, pri tem pa kolena podložimo s svitkom, da ostanejo pokrčena. Spanje v vozičku ne bo škodilo, če je to dnevni spanec, seveda pa ne več ur.

Del strokovnega seminarja: http://www.dlogs.org/datoteke/janja_drobez_gibalni_razvoj_otroka_in_razvojna_motnja_koordinacije.doc

GIBALNI RAZVOJ DOJENČKA OD ROJSTVA DO POKONČNE HOJE IN RAZVOJ ZAVESTNIH GIBOV

Razvoj zavestnega obvladovanja telesa pri dojenčku poteka po dveh načelih:

načelo kraniokavdalnega razvoja (od glave proti stopalom)

načelo proksimodistalnega razvoja (od sredine proti periferiji)

1. Razvoj obvladovanja telesa na hrbtu

V legi na hrbtu novorojenček zavzame položaj popolne fleksije, glavica je obrnjena v eno ali drugo smer. To je normalen asimetrični položaj novorojenčka. Pri obratih glavice v eno ali drugo smer se pokaže ASIMETRIČNI TONIČNI VRATNI REFLEKS: okončine na strani obrnjene glavice se iztegnejo, na nasprotni strani pa pokrčijo. Zdrav novorojenček brez težav prekoine ta refleks z obratom glavice v drugo smer. Refleks po 3. do 4. mesecu naglo usiha, po 6. mesecu ga normalno ne moremo več izzvati.

Pri dveh mesecih dojenček že zmore za krajši čas zadržati sredinski položaj glave, med 3. in 4. mesecem pa to že dobro obvlada. Vse štiri okončine drži od podlage in je v tem položaju povsem stabilen. Nogice čedalje bolj dviga, pri 5. mesecu do vertikale in se prijemlje za kolena, pri 6. mesecih pa raziskuje svoja stopala. Pri 7. mesecih pride z nogicami do ust in sesa prstke na nogah.

Med 3. in 4.mesecem se obrača v bočni položaj, med 5. in 7.mesecem obvlada kotaljenje iz hrbtne v trebušno lego, med 6. in 8. mesecem pa se iz trebušne lege prekootali na hrbet.

Pri potegu iz ležečega položaja k sedenju pri novorojenčku izzovemo TRAKCIJSKI REFLEKS: ko otroka potegnemo za roke, glavica ves čas nekoliko zaostaja za telesom in se potem v vertikalnem položaju telesa nagne naprej, hrbet pa je usločen v kifozo. Pri potegu se okončine pokrčijo v komolcih, kolkih, kolenih in gležnjih. Izrazito zaostajanje glavice (pravimo, da glavica »visi«) ali odsotnost pokrčenja okončin, so znaki nenormalnosti.

Pri 3. mesecih glavica v prvem delu poskusa zaostaja za trupom, v drugem delu poskusa pa jo dojenček poravna v isto linijo s trupom in pokrči okončine. Pri sedenju je hrbet še vedno upognjen v kifozo, glavico pa otrok aktivno zadrži v pokončnem položaju.

Pri 6. mesecih pa otrok aktivno sodeluje pri poskusu posedanja od vsega začetka. Glavica je ves čas v isti liniji s trupom, okončine pa pokrči takoj in aktivno sodeluje pri poskusu. Na koncu poskusa sedi ob opori.

2. Razvoj sedenja

Pri 3. mesecih otrok sedi ob opori, hrbet je v položaju popolne kifoze, glavica še ni v pokončnem položaju.

Pri 6. mesecih je otrok zmožen za nekaj trenutkov sedeti sam ali z minimalno oporo. Glavica je v pokončnem položaju, prisotna je že cervikalna lordoza. Hrbet pa ni več v položaju popolne kifoze, pač pa je prisotna lumbalna kifoza.

Pri 9. mesecih otrok povsem samostojno sedi, z nogami rahlo upognjenimi v disociaciji, hrbet je zravnan, prisotna je že lumbalna lordoza.

Z razvojem sedenja se pojavijo tudi prestrezne reakcije, najprej stranske, nato pa še prestrezne reakcije navzpred in navzad.

Iz sedenja otrok prehaja v stransko sedenje, ter v kobacanje po štirih.

3. Razvoj obvladovanja telesa v legi na trebuhu

Novorojenček v legi na trebuhu zavzame položaj popolne fleksije. S prsnim košem leži na podlagi, rahlo oprt na pokrčene roke. Medenica je dvignjena od podlage, nogice so v celoti pokrčene. Glavica leži na podlagi, obrnjena na eno ali drugo stran. Ta položaj glavice je rezultat zaščitnega refleksa, ki mu rečemo AVTOMATSKA REAKCIJA: če se novorojenček znajde v položaju z obrazom v podlago, bo refleksno obrnil glavico na stran, da bo lahko dihal. Odsotnost te reakcije je znak hude možganske okvare. Novorojenček je zmožen dvigniti glavico od podlage in jo preložiti na drugo stran – pravimo, da »preloži glavico«.
V nadaljnjem razvoju obvladovanja telesa v tem položaju opazujemo proces kraniokavdalne ekstenzije, ter proces dviganja glavice in trupa od podlage, ob istočasnem spuščanju medenice na podlago in iztegovanju okončin.

Pri dvomesečnem dojenčku se medenica že približuje podlagi, udi so še pokrčeni, a manj kot pri novorojenčku. Dojenček se opira na podlakti in dviga glavico do kota 45 stopinj, prsni koš je že nekoliko dvignjen od podlage. Z dviganjem glavice si širi obzorje za opazovanje okolice.

Štirimesečni dojenček ima medenico že na podlagi, udje so še nekoliko pokrčeni. Dojenček se opira na podlakti, pri tem je prsni koš že povsem dvignjen od podlage, glavica pa v pokončnem položaju. Otrok je v tem položaju stabilen in že zmožen prenesti težo telesa na eno roko in z drugo posegati po predmetih.

Pri šestih mesecih je proces kraniokavdalne ekstenzije končan. Šestmesečni dojenček je oprt na iztegnjene roke, ne le prsni koš, pač pa tudi zgornji del trebuha drži od podlage, medenica pa leži povsem na podlagi, noge so iztegnjene. Glavica in prsni koš sta v pokončnem položaju.

Za dojenčka je trebušna lega z razvojem obvladovanja telesa v tem položaju pomembna, ker razvija oporo na roke. Razvita opora na roke pa je nujen predpogoj za kobacanje po štirih, ki je edini normalen, fiziološki način učenja hoje.

4. Razvoj obvladovanja telesa v pokončnem položaju

Če novorojenčka postavimo v pokončni položaj tako, da se s podplati opira na podlago in ga pri tem rahlo nagnemo naprej, sprožimo nastanek AVTOMATIZMA PRVINSKEGA STOPANJA, ki po 2. do 3. mesecu izgine.

Če dojenčka med 4. in 6. mesecem postavimo v pokončni položaj, pokrči nogice, pravimo, da »sedi v zraku«. To je normalna, fiziološka astazija.

Pri 6. mesecu, ko razvoj zavestnega obvladovanja telesa že doseže medenični obroč, dojenčka spet lahko postavimo na noge, ki pa so iztegnjene v kolenih, v kolkih pa je otrok nekoliko upognjen naprej.

Pri 8. mesecih je otrok zmožen stati ob opori, a je še vedno s trupom nagnjen nekoliko naprej ob rahli semifleksiji v kolkih – ni še popolne vertikalizacije.

Pri 10. mesecih stoji ob opori s popolno zravnavo v trupu.

Pri 12. mesecih pa stoji prosto v prostoru brez opore.

Stoječ položaj je pomemben za bodočo hojo, ker se otrok nauči obvladovati svoje telo v pokončnem položaju. V stoji razvija statično ravnotežje, ko pa se prične bočno prestopati ob opori, razvije tudi dinamično ravnotežje. S kobacanjem po štirih in bočnim prestopanjem ob opori se otrok na naraven način nauči pokončne hoje – ko je zrel, se spusti in gre.

5. Razvoj roke

Novorojenček ima dobro razvit prijemalni refleks: če se dotaknemo otrokove dlani tik pod prsti, s tem sprožimo nastanek močnega prijema, ki je dovolj močan, da dvignemo otroka od podlage.

V 1. mesecu ima novorojenček dlani pogosto stisnjene v pest, palec je večinoma izven pesti. Kljub temu novorojenček v budnem stanju in v času spontanega gibanja razpira dlani in prstke.
Pri dveh mesecih je rokica večinoma razprta, prstki so v značilnem v položaju.

Abnormen položaj prstkov ali stiskanje dlani in prstkov v pest s palcem pod prsti, je pomemben znak možganske disfunkcije.

Med 2. in 3. mesecem se prične sklepanje rokic v sredinski liniji in igra z rokami. Otrok daje roke v usta in jih raziskuje z usti, čedalje več pa jih opazuje pred seboj – to predstavlja začetek procesa koordinacije oko-roka.

Med 3. in 4. mesecem je otrok že zmožen zavestno poseči po predmetu in ga prijeti. Predmet drži z obema rokama pred seboj, ga opazuje in daje v usta. Do 6. meseca dojenček poseže po predmetu z eno roko le do sredinske linije, po 6. mesecu pa tudi prekoo sredinske linije.

Med 6. in 7. mesecem predmet preprijema iz ene roke v drugo in ga raziskuje z roko.

Sprva otrok prijema s celo roko, z opozicijo vseh prstov na dlan. To je DIGITOPALMARNI PRIJEM ( šapast prijem ), značilen za šest mesečnega dojenčka.

Pri 8. mesecih otrok razvije ŠKARJAST PRIJEM: to je prijem z opozicijo ulnarne površine palca in radialne površine kazalca.

Pri 10. mesecih se pojavi PINCETNI PRIJEM, ki je sprva nezrel ( opozicija blazinice palca na lateralno površino kazalca ), temu sledi zrel pincetni prijem ( opozicija prstnih blazinic palca in kazalca ).

Ustrezen razvoj roke je zelo dober pokazatelj kognitivnega razvoja otroka. Zaostanek v razvoju prijemanja pa je znak možganske disfunkcije oziroma kognitivnega zaostanka. Enostransko zaostajanje roke kaže na nevrološko okvaro ( primer: hemiplegična oblika cerebralne paralize ).

6. Razvoj lokomocije pri otroku

Lokomocija je gibanje po prostoru. Novorojenček je glede tega zelo omejen in nemočen. Edini, zelo rudimentaren in malo učinkovit način premikanja novorojenčka po prostoru je refleks prvinskega plazenja.

Prvi način učinkovitega premikanja po prostoru osvoji dojenček s kotaljenjem preko boka.

Po 6. mesecu se dojenček premika po prostoru s plazenjem po trebuhu. Sprva se poteza naprej le z rokami, kmalu pa osvoji izmenično plazenje po trebuhu – otrok se plazi po trebuhu kot komandos.

Nekateri otroci izpustijo fazo plazenja po trebuhu in pričnejo kobacati po štirih. Kobacanje po štirih otrok osvoji med 8. in 10. mesecem. En mesec kasneje že obvlada vstajanje ob opori in se prične bočno prestopati ob opori. Po štirih mesecih tovrstnega gibanja otrok dozori za pokončno hojo in shodi spontano.

KOBACANJE – ČLOVEKU VROJEN GIBALNI VZOREC ŠTIRINOŽNEGA PREMIKANJA

Enako kot je človek v svojem filogenetskem razvoju prešel iz štirinožnega v dvonožno premikanje – pokončno hojo, se mora tudi človeški mladič pokončne hoje naučiti. Najbolj naraven in zanesljivo učinkovit način učenja pokončne hoje je kobacanje.

Kobacanje je hoja po štirih, to je lokomocija, ki jo imamo zapisano v genih. Kobacanje je za človeka značilen gibalni vzorec, s posebno kinematiko, ki je prilagojena telesnim proporcem pokonci hodečega človeka: oporno površino sprednjih okončin predstavljajo dlani rok, oporno površino zadnjih okončin pa kolena, goleni in hrbtišča stopal. Gibanje okončin je izmenično – recipročno.

Na to, da je človeku štirinožno premikanje vrojeno, kažejo tudi sinkinetski, recipročni gibi rok pri pokončni hoji, še bolj pa je to očitno pri teku – kljub dvonožnemu premikanju je izmenično gibanje vseh okončin ohranjeno.

VPLIV NEUSTREZNIH NAČINOV UČENJA HOJE NA OTROKOV GIBALNI RAZVOJ

Vsak zdrav in normalno razvit otrok kobaca, če mu to dovolimo oziroma če mu omogočimo, da gre po naravni poti razvoja. V slovenskem prostoru je v zadnjih desetletjih pri starših zaznaven trdovraten odpor do kobacanja. Tako smo v vseh teh letih pozabili na kobacanje kot način premikanja dojenčka, še več, pozabili smo tudi na prastar slovenski izraz za kobacanje. Starši za kobacanje uporabljajo neustrezne izraze: »otrok leze, plazi, pleza, lazi, …« in podobno, nihče pa ne reče »otrok kobaca«. Vendar je treba oba pojma jasno razlikovati: kobacanje je izmenično štirinožno premikanje po dlaneh in kolenih, plazenje pa je lezenje po trebuhu.

Vzrokov za opuščanje kobacanja je več:

1. Staršem se zdi štirinožno premikanje nekaj živalskega, zato želijo, da bi otrok čimprej shodil in se »učlovečil«. Nekateri so v skrbeh, da si bo otrok z gibanjem po tleh nakopal kakšno bolezen.

2. Starši želijo, da bi otrok čimprej shodil brez predhodnega kobacanja. Na otroka, ki je shodil zgoraj, so ponosni in se z njim pohvalijo, ker so prepričani, da je zgodnja hoja znak otrokovega nadpovprečnega razvoja. Zgodnja hoja je postala stvar prestiža in nezdrave tekmovalnosti med starši že v tako zgodnjem obdobju, kot je obdobje dojenčka. Zato so starši pripravljeni tedne in mesece dolgo učiti otroka hoditi tako, da ga vodijo za roke, ne zavedajo pa se, kakšno škodo mu s tem delajo.

3. V svojem navdušenju, da otrok hodi, starši spregledajo, da je otrokova hoja zelo slabe kvalitete in da otrok pogosto pada brez prestrezanja na roke ( »kot pokošen snop« ) ter se lahko tudi resno poškoduje.

4. Pozorni postanejo šele kasneje, ko spoznajo, da je otrok neroden, in ko dojamejo resnost otrokove motnje. V zadnjem času, ko se je dejavnost razvojnih ambulant razširila, vse pogosteje starši teh otrok iščejo pomoč pri razvojnih pediatrih.

Podobno slab rezultat na področju učenja gibalnih veščin prinaša uporaba hojce kot pripomočka za učenje hoje. Ko se je v 60. letih 20. stoletja razmahnila uporaba hojc, se je zdelo, da je človeštvo dobilo krasen pripomoček za učenje hoje. Po letih in desetletjih uporabe hojc pa se je izkazalo, da je med nekdanjimi uporabniki hojc nenavadno velik delež nerodnih otrok. V zadnjih 10. – 15. letih beležijo vse večje število ( tudi resnih ) poškodb, ki so posledica nezgod pri uporabi hojc. Zabeležene so tudi nezgode s smrtnim izidom. Spoznanje o škodljivosti uporabe hojce je sicer znano precejšnjemu delu laične in strokovne javnosti, vendar pri nas do zdaj, razen občasnih opozoril v tematskih revijah, ni bilo v zvezi s tem še nič narejenega. Edina država na svetu, ki je zakonsko prepovedala uporabo hojc, je Kanada.

Zakaj je uporaba hojce za otroka škodljiva? Hojca odvzame otroku možnost učenja gibalnih veščin, ki jih bo potreboval pri samostojni pokončni hoji. Hojca je – po karikirani definiciji – »invalidski voziček za zdravega otroka«.

Pa še nekaj bolj laičnih linkov:
http://www.poliklinika.org/normalni_razvoj.htm
http://www.superbaby.org/forum/viewtopic.php?t=2907

Pa še odličen članek, ki sem ga komaj našla:
http://www.medfak.ni.ac.yu/amm/2005-html/3-broj/Ometanje%20normalnog%20motornog%20razvoja%20u%20prvoj%20godini%20zivota/Ometanje%20normalnog%20motornog%20razvoja%20u%20prvoj%20godini%20zivota.pdf

Super ste!
Hvala za tako izčrpen odgovor. Moj mali je star 5 mesecev in 3 tedne in tudi meni bi ga bilo grozno silit v nekaj, za kar vidim, da še ne zna, čeprav mu je sedeč položaj (pri meni ali pri možu v naročju) zelo všeč. Lahko si predstavljate, kako mi je tečno, ko mi vsi okoli mene težijo, naj dam otroka sedet v voziček, naj ga učim sedet ob blazinah, naj mu pomagam, da se nauči opirat na roke, če pa vem, da še ni pripravljen na to. Vsaj do vožnje v sedečem položaju v tresočem vozičku sem zelo skeptična. Zdaj se uči kobacat trebuh-bok-hrbet-bok-trebuh, vtika nogice v usta in to se mi zdi zaenkrat čisto super.
Ne razumem, zakaj potem tako vsi težijo, da se otroka da naučit raznih trapastih “pokaži-vsem-naokoli-kaj-znaš”, ki nekaj pomenijo le mojim neštetim svetovalcem, dojenčku pa čisto nič.

Uživajte lep dan.
Poletje je, vsaj po temperaturah sodeč, že tu 😉

Una

Popolnoma pravilno delate. Otrok v tej starosti naj bi bil na tleh, na hrbtu, dvigal nogice, se z njimi gral, jih dajal v usta in se obračal na bok in na trebuh.
Tekmovalnost, ki ji ne poznam vzroka, se začne že v porodnišnici. Od tega, koliko poje, koliko spi, ali je “priden” (kaj sploh to pomeni?), do tega, kdaj dvigne glavico, sedi, shodi, kar se grozovito nadaljuje v vrtcu (moj pozna že vse črke pri 2 leth), v šoli pa je sploh katastrofa. Pri čemer seveda tekmujejo mamice, ne otroci, ki jim je čisto vseeno, razen če so jih že tako hudo indoktrinirali.
Kot lahko razberem in vašega pisanja, bi lahko rekla, da sledite svojim mislim in nameram, ki so popolnoma pravilne.

Naš mali je sedaj star skoraj 5 mesecev. Vendar je kot enomesečnik držal palec v pesti pod kazalcem, mogoče do sredinca, globje ne. Pest je siskal izredno močno, kožo v dlani je imel prav odrgnjeno od nohtkov.
Nikoli do sedaj me ni nihče opozoril, da je to lahko znak kakšnih ežav.
Za kako hude težave gre, ali bi bile do sedaj že vidne?
Prosim, če napišete kaj več o tem.
Danes ima težave z držanjem glave in položajem na trebuhu. Mogoče smo ga tudi premalo trenirali. ALi je to povezano z držanjem pesti?

Enomesečnik drži pesti zaprte, potem pa se nekako v 2. in 3. mesecu pesti odprejo in otrok začne kasneje tudi prijemati. Če vaš 5 mesečnik prijema igrače in ima odprte pesti, ni bilo in ni nobenih pomembnejših težav.
Opisujete pa znake zategovanja in povišanega tonusa v ramenskem obroču. Če je otrok brez dejavnikov tveganja (zlatenica, porod brez zapletov), potem ni nič kaj hudega, kar se ne bi dalo z dobro fizioterapijo popraviti.

Spoštovani,

naš fant pa ime šele dobrih devet tednov, pa je že od 6. tedna dalje v športnem delu vozička, ker mu je
košara že zdavnaj postala pretesna, pri športnem delu vozička pa pazimo, da je ležišče popolnoma ravno. A ker je mali zelo aktiven, je v ležečem položaju zelo nesrečen, tudi na domačem kavču, tako da ga precej nosimo v vertikalnem položaju, pri čemer mu podpiramo ritko, predvidevam pa, da se večina njegove teže tako prenese na medenico, kar verjetno ni najbolje, ne? Veliko bolj je zadovoljen tudi, če ga posadim v lupinico, kjer se z lahkoto zamoti za pol ure z opazovanjem igračk, tako da … Ali ga lahko toliko prenašamo oz. posedamo oz. spreminjamo naklon vozička, da bi recimo sedel pod kotom 45 stopinj in da mu podložimo kolena? Mali je namreč kar močan, že zdaj lahko drži glavico pokonci v vertikalnem položaju, če pa pase kravice, tudi po 15 sekund.
Drugo, kar me zanima, pa je poleganje v posteljico. Patronaža nas je učila, da ga zaradi preprečitve zadušitve v primeru bruhanja in pa zaradi enakomernega oblikovanja glavice vsakič poležemo na drugi bok ter si pomagamo s tem, da ga na eni strani zamejimo s svitkom, da se ne prekucne. To smo nenehno počeli, zdaj pa je mali že tako velik in močan (spi v košku), da je vedno brez izjeme na hrbtu, glavica pa pač omahne na levo ali desno stran, še najraje na levo. Res ne bi rada, da bi imel mali potlačeno oz. poležano glavico, tako da vas prosim za mnenje, ali je poleganje na bok še nujno oz. do kdaj je, oz. kaj lahko naredimo, da ne bo imel ‘kvadrataste’ glavice?
Hvala za odgovor in … zdaj pa je poletje že res pred vrati! Uživajte!

Za sedenje v vozičku (45°) je sicer otrok e premajhen, za občasne vožnje s podloženimi koleni pa ne bo ovir.
Kar se tiče handlinga, dviganja in pestovanja si oglejte zloženke v lepljivih temah (baby handlinh in zloženka IVZ).
Spanje na hrbtu je povsem v redu, saj sami pravite, da otrok premika glavo (levo-desno). Ob dobrem dajanju AD3 kapljic ni nevarnosti, da bi bila glavica premehka in da bi se zaležala.

Pozdravljeni,

naš 7 mesečnik pa je fazo sedenja preskočil (kot berem, se dojenček najprej usede, nato kobaca), tudi po trebuhu se ni nič plazil. Zdaj pa tri dni že veselo kobaca. Je to kaj narobe?

Ima ekstenzijski vzorec (zategnjen po levi strani). Do 5. meseca se ni ne obračal niti ne prijemal za nogice, skratka, bil je kot “hlod”. Od 5,5 meseca hodiva tedensko na NFT, sedaj se obrača s hrbta na trebuh, v obratni smeri ga še vedno vrže, pričel je prijemati nogice, v usta jih še ne nosi.

Se bojim, da zaradi kobacanja ne bova dobila napotnice za RA ;-(

LP, Mel

Zakaj bi bilo narobe? Ni napisano, da se najprej usede in potem kobaca. Običajno se prej kobaca in ko obvlada zadevo, se preko boka in spodvite nogice usede.

Spoštovani,

moja punčka je stara 3 mesece. Veliko dneva preživi kar na tleh, na odejci in se že veselo probrača na bok, včasih ji že skoraj uspe na trebuh. Ko je na trebuhu ima glavico ves čas pokonci in “pase kravice”, če pa ji pod nogico podstavim mojo roko se odrine in prestavi, kot bi se plazila(ali je to sploh dovoljeno?) Kolikorat je fajn da jo postavim “kravice past”?

V vozičku je še v košari, čeprav ji počasi postaja dolgočasno in glavico kar naprej dviguje…potem jo malo zamotim s pesmico ali igračo, velikokrat pa tudi zaspi. Kadar pa je v lupini še bolj dviguje glavo-kot trebušnjaki-kaj bi to pomenilo? Da ji ne ustreza tak polžaj? Enako je naredila ko sva jo dala v ležalnik, kjer se naslonjalo dvigne za okrog 40 stopinj-kker ne vem če je to sploh dobro sem ta ležalnik kar pospravla…

Ko jo nosiva jo drživa kot bi sedela, naslonjena s hrbtom na moj trebuh-eno roko imam pod njeno ritko z drugo jo držim pod rokicama-je to ok? Včasih jo nosim tako kot da bi ležala na trebuhu in veselo dviguje glavico in opazuje vse okoli-je ok?
Kako je z uporabo kenguruja? Se priporoča ali odsvetuje?
Zanima me pa tudi kako jo še lahko imam? Je najbolje kar na tleh kot do sedaj? Ali je še kakšna druga zdrava možnost?

Najlepša hvala že v naprej…zdi se mi da tako malo vem o tem…a seveda bi rada le najboljše za mojo deklico.

Lepo pozdravljeni!!

Trimesečnik pase kravice tako, da je naslonjen na podlahti (in ne na iztegnjene ročice z dvignjenim prsnim košem-tako je na trebuhu 6 mesečnik).
Poglejte v zloženko, poglavje: Pase kravice, kjer je opisano tudi, kako in koliko čpasa vzpodbujamo to lego. Poglejte tudi naslednja poglavja o pravilnem nošenju pokonci v tej starosti in sedenju.
http://www.ivz.si/javne_datoteke/datoteke/1583-Dojencek_2008_splet.pdf

Podporo nogicam za odrivanje ni potrebno vzpodbujati. Vozičku dvignite naklon v polsedeč položaj. Otroka nosite tako, kot je opisano v zloženki.

Kenguru na splošno odvstujemo, za krajše razdalje in krajši čas pa le, ko popolnoma kontrolira glavico.