Pain, se strinjam s teboj, ker sem jaz tudi eden izmed teh. Sem pač kot avto, ki težko vžge, potem ga pa malo porineš in laufa ko urca. Zelo težko je narediti prvi korak in čakaš, da to naredi oseba, ki si ji všeč. Žal pa večina deklet misli, da mora ta korak narediti moški. Zakaj že?!

Še vedno samski… To so čredni nagoni. Poglej recimo kako se mačke gonijo. Gredo ven, mjavkajo, pride samec do njih. Če jim je všeč jim da, če jim ni, jim pač ne da.

Žal pa večina deklet misli, da mora ta korak narediti moški. Zakaj že?!

… da bo vsaj v začetku imela občutek, da ji ni treba podpirat vseh štirih vogalov hiše… akcija, mladi mož!

Kje pa piše, da mora moški podpirat vse študi vogale hiše?? Naj jih podpirata oba, če se mata rada.

pain….pri živalih je malo drugače, tam je velikokrat tako, da zmaga najmočnejši (pa ne, ne bomo se zdaj tepli :))
Se pa strinjam, da morata vogale podpirati oba. Če pristopiš do nekoga z mislijo kdo bo podpiral vogale ali nosil hlače v hiši, je po mijem mišlenju ta zveza obsojena na propad.

nekaneka…zavedam se tega, da moram iti v akcijo samo, ko se tako težko spravim med ljudi. Še pri tistih ženskah, za katere sem mislil, da bo kaj iz tega, se je končalo ˝samo¨ s prijateljstvom (no saj tudi to je nekaj)

Kje pa piše, da mora moški podpirat vse študi vogale hiše??

saj jih ne, še nisem slišala za nobenga. da bi se pa pisalo o tem, pa itak ni možnosti, ker ni dokumentiranega gradiva.

še vedno samski… Pa veš, da pri ljudeh ni skoraj nič drugače… Misliš, da si ženske ne izbirajo moškega, ki zmaga?? Še nikoli nisi opazil, da ženske privlačijo prav tisti, ki so najpopularnejši v družbi? Tisti, ki pa je na obrobju pa ga niti ne opazijo.

Sem odprl svojo temo, kjer sem omenil prav ljubezen, ki nima veze z živalskostjo… Pa sem dobil kontriranje.

Pain, ti tolk filozofiraš… bog se te usmili, no 🙂

Dejstvo je, če men moški ni erotično privlačen, nima šans… Žal, tako je. Kaj si naj bi počela s takšnim? Igrala šah ob večerih? Jao…
Pa eni ne štekajo/te, da je tudi fizična privlačnost pomembna…
Dobivam večkrat komentarje v stilu, kako to, da sem še samska, ker kao sem takšna, da bi lahko imela kogarkoli… Ampak ne štekajo, da nočem kogarkoli in da mi ni zadost, da sem jst nekomu všeč, mora bit še tist men. Kaj je tu tolk težko za razumet??

Pa sramežljiv in strahopeten moški… Le kaj naj od takšnega pričakujem? Da jo bo ob prvem resnem problemu nekam ucvrl!

Mislim, da si eni tule mečete pesek v oči in pišete, kakšne smo ženske, vse slabe, izkoriščevalske, bla bla… Fino je na drugega krivdo prevalit za vaše stanje, ane? Kaj če bi mogoče malo pogledali vase zakaj ste zafrustrirani? Takšni sigurno niste všeč nobeni ženski.

floating… Po svojem te razumem, saj si se zelo mlada verjetno. Pač, saj boš spoznala določeni stvari, ko boš starejša, kaj naj ti drugega rečem.

Priznam, ko bom iskala partnerja po 80. letu, mi bo pomembno, da zna igrat šah in kakšn vic povedat, prej pa močno dvomim, da se bom zadovoljila samo s tema atributoma 🙂

Sej ne pravim, da je SAMO privlačnost pomebna, a hkrati ni nepomembna… Seveda pa je čist nepomembna za tiste ljudi, ki ne morejo v solo varianti živet in nujno rabijo nekoga, da se ne počutijo osamljene, stigmatizirane, si izpolnijo določene želje, ki jih raje ne bi naštevala…
Veš, preveč vidim ljudi, ki so z nekom samo zato, da so… In če ne bi bili s tistim človekom, bi bili pa s kom drugim, ker njim je total vseeno, kakšna je oseba, samo to je pomembno, da je… So tud okoli mene skakljali primerki, ki so bili veseli, da sem si vzela 5 min časa zanje in sploh niso gledali na to, če sva si kompatibilna kot osebi, takšna težnja po zvezi je bila v njih. Potem so bili pa še prepričani, da sem vsa blažena ob ideji, da bi bila z njimi v zvezi… Kakšno razočaranje, ko so ugotovili, da je mojih 5 min bilo res samo 5…

pain…ja malo sem se narobe izrazil. S tem sem mislil, da je pri ljudeh vedno bolj pomemben zunanji videz, kaj pa je v glavi, pa je ponavadi drugotnega pomena. Saj vem da, če hočeš biti opazen, je zelo pomemben tudi izgled, na žalost.

floating….zakaj pa misliš, da moški, ki je sramežljiv, jo popiha ob prvem problemu?? Jaz osebno imam zelo velike težave pri vzpostavljanju stikov z drugimi, sploh pa z dekleti. Živim že nekaj let sam in do sedaj sem se soočil še z vsako težavo, saj ne bo nihče drug reševal namesto mene. Pa ne obtožujem nikogar, da je stanje takšno, sploh pa ne žensk na splošno.
Je pa res, da ste danes ženske na družbeni lestvici veliko višje, kot včasih, s tem vam je zrasla tudi samozavest in ste postale veliko bolj nedostopne.

Sej ni rečeno, da tako dejansko je… le prva misel in vtis se naredi takšen…
Sicer pa, kaj točno je sramežljiv? To, da ne ogovarjaš prvi žensk ali to, da naenkrat ne moreš več kaj povedat in si tiho, ali… ?

Hm, kaj je sramežljiv? Verjetno ima vsak svoj razlog, zase pa lahko rečem, da mi je zelo težko narediti prvi korak. Ne vem zakaj, ampak tako je. Saj potem, ko je ta korak mimo, ni nobenih težav.

Tudi jaz opažam pare okrog mene, za katere se sprašujem kaj sploh počnejo skupaj. So skupaj samo zato, ker se bojio biti sami?? Osebno sem rajši sam celo življenje (čeprav je včasih težko, priznam), kot pa biti v taki zvezi.

Se strinjam s floating, pač samostojne, odgovorne in samozavestne ženske ne privlačijo filozofi in mečkači, nesigurneži, ker takšnega ne potrebuje.
Kdor je nesamostojen in mečkač, pa filozof je zelo težak v relacijah in takšne ljudi po navadi privlačijo samo ljudje istega kova. Kar pomeni mečkač lahko najhitreje nabaše na osebo ženskega spola, ki je nesamozavestna in ga potrebuje za ali bildanje svojega ega ali za tekmovanje.

In ne Pain, je ogromno ljudi, ki so prav zadovoljni da so samski in ogromno ljudi, ki so zelo nesrečni vezani, pa ne upajo postat nevezani ker so nesamostojni, mečkači in nesamozavestni. Verjetno si sam še tako zelo mlad in neizkušen, pa tega še nisi spoznal.
Floating je sicer verjetno res mlada, samo deluje, koliko sem jo nekajkrat zasledila, zelo striktna in točno ve kaj hoče in česa pod nobenim pogojem. Njeno samsko stanje še zdaleč da bi lahko imenovala nesrečno, temveč kot edino zdravo in pozitivno. Osebno takšne samske ljudi spoštujem, dočim tiste nesrečne v zakonih pomilujem in se mi zde tepčki (med te slednje sem spadala tudi nekaj časa, seveda, sama).
In kar pišeš, je le delno res, vendar četudi se z nekom poročiš mlad, je MEDSEBOJNA PRIVLAČNOST edina prava oblika ljubezni. Ali kaj, naj se poročiš z nekom ker imaš rad iste knjige ali ker ti je všeč njegov avto oz. njena izobrazba…??? Pač človek se z leti razvija in tako temu je, zatorej če se spreminjata in razvijata partnerja z leti vsak v svojo smer, se odtujita in gresta narazen.
Ti bi večno ljubezen in zaljubljenost pa še kompatibilnost? To je skoraj težje kot sedmica na lotu!
Lahko pa ti predlagam tisto pri indijcih in določenih muslimanih ali komu še, ljubezen določeno ob rojstvu – no vidiš, tisti se pa ne ločujejo.
Sem gledala enkrat eno oddajo, kjer so pari govorili o odnosih v takšnih zakonih. In ena indijka je razlagala, da ji je takšen način, kjer je bilo od rojstva določeno, njej osebno bil dosti bolj všeč, ker se skozi puberteto ni rabla ukvarjat z iskanjem najboljšega možnega moža in ji je bilo dosti sranja in sekiranja prihranjenega (hehe, valda da) temveč se je posvečala študiju in stvarem ki so jo veselile. Ob poroki na začetku ni bilo ljubezni- valda, niti zaljubljenosti ne, ne njene do njega, ne obratno, z leti, ob otrocih pa sta začela drug drugega spoštovat za tisto kar je vsak naredil in doprinesel v dobro družinsko življenje, ločitev ni bila nikoli opcija ampak reševati probleme znotraj družine. Danes je srečna in ljubi ter spoštuje svojega moža. Enako on njo. /ker je tudi on razlagal, samo pač svojo zgodbo.
Večina takšnih vez uspe, redke izjeme ne.
Enako redke kot v naših družbah uspejo, ker večina zakonov pri nas pač ni uspešnih.
Da pa smo vsi tako napačni? Nemogoče! Saj je skoraj vsak odrasel človek bodisi še zmeraj samski (ogromno samskih ima za seboj nešteto nesrečnih zaljubljenosti in vezic, poskusov, eni-tisti redki pa so takšni da raje niti ne poskušajo ker ne bodo šli v veze samo da ne bodo samski) ali ločen, malokoga srečaš da je več let v srečni vezi ki ga zapolnjuje in se oba razvijata istočasno v enako smer. Pa tudi tam, sem spoznala, kjer takšni zakoni so, ženke ali možeki ne vedo za varanje partnerja ali si s tem ne razbijajo glav.

Dokler se bomo mi obešali na nekoga in šli ljubezni na vsak način, za rešitev statusa, samo za to da ne bomo sami, sklepali bedne kompromise v upanju na izboljšanje sranja nekoč in nekdaj nekako, sklepali veze s popolnoma nekomatibilnimi samo za to da se bomo počutili da živimo, bo pa sranja več kot dovolj.

Še vedno samski s tem da težko sklepaš poznanstva z nasprotnim spolom še ni nič narobe, celo dobro je po mojem, problem je lahko le tedaj, ko to moti TEBE.

Se je za zamislit, ko ti poroceni prijatelj rece da ti zavida. Ti imas se vedno moznost izbire. Za njega vec ni izhoda.

Marko ima 51 let, 46 letno zeno in 5 letno hcerko. V drugo je porocen. Po locitvi je zapadel v depresijo, si mocno zelel nove veze in po ~5 letih se je znova porocil z zensko, ki ni nikoli delala, ker je do nje cutil mocno kemijo. Nosil jo je po rokah, postavil jo je na prvo mesto, vse bi zanjo naredil. Zal pa je po rojstvu otroka veza sla samo se navzdol. Razlogi? Dolga zgodba.

Sedaj, kljub zelji po locitvi, si le te ne more privosciti; enostavno bi ga financno unicila. Ostal bi brez bivalisca in dolgo vrsto let bi bil brez polovice svoje place saj bi moral placevati ne le za prezivljanje otroka temvec tudi “zene”. Pri svoji starosti bi s tem padel na berasko palico… in tako se je velika ljubezen prelevila v sago nezadovoljnega sobivanja.

Koliko je samo takih primerov…

Še ena dama s statusom samske, na pragu 30. leta, ki je zadovoljna s sabo in z odločitvjo, da potegnem črto čez moškega, ki se ni bil sposoben obrniti in pokazati pozornosti. V roke mi je prišla knjiga z naslovom “Mu pač ni do tebe”, ki govori o tem, če moški ali ženska nekoga/nekaj hoče, se za to prekleto potrudi in ni potrebno meni iskati izgovore za njegovo hladnost, neodzivnost, travmatično otroštvo dajanje neskončnih priložnosti… pač nisva kompatibilna, kjub vsej kemiji, ki je bila med nama. Po prebrani knjigi sem obrnila list v svojem življenju in končala neproduktivni odnos. In sem popolnoma srečna, ker sem si dokazala, da me takšni moški ni vreden. Jst sem moja privzgojena samskost, komfornost, samozadostnost (da se brez kakršnekoli zadrege spravim na koncert, v gledališče,lahko kolesarim ure in ure in da za to ne potrebujem sotrpina … ) ker sem za povprečneže tako luštna, brihtna, uspešna ženska in kar ne morete razumeti, da sem rada jst – zadovoljna SAMSKA ženska, da nimam kompleksa,da moram biti del črede, ki bi se vedla po pričakovanjih družbe, ker naša nataliteta pada, ker naj bi bila že v letih … in kaj potem, če na tem svetu ni partnerja zame? Ja, ker sem individualistka se pač ne bom razmnoževala, nikoli ne bom vzhičena ob prvih korakih, izrečeni besedi lastnega otroka … bila v oporu moškemu … ker imam pravico biti jst, srečna takšna kot sem, v ednini!

evo..jst sm še en samski osebek v starostni skupini do 30 let..in po pravici povedano, se s tem prav nič ne obremenjujem (obremenjuje se očitno dosti bolj okolica, saj sem vedno bolj deležna opazk, ko srečam kakšnega vrstnika, ki se preganja naokoli z otroškim vozičkom: “ja kaj pa ti čakaš?”)…ja halo, vse ob svojem času, si pravim, jaz se čisto dobro počutim v situaciji “samske”, in se prav požvižgam na okolico, tudi nisem tip človeka, ki meni, da je edina radost v življenju to, da je ob tebi nekdo, ki te ima rad,ker je še ničkoliko drugih stvari v življenju, ki nas osrečujejo…ko pa bom našla nekoga, s katerim bova skupaj uživala v stvareh, ki me osrečujejo sedaj kot samsko osebo, bom verjetno drugače razmišljala o vsej zadevi…ampak menim, da biti samski ni nobena katastrofa…raje sem to kot pa v vezi razočarana, ker me partner vara, ali ne spoštuje, ali pa da bi bila v vezi samo zaradi tega ker nebi mogla biti brez moškega…

kje pa je ta skupina samskih?

Tessa,

levo nogo bi dala za partnerja oziroma zdrav partnerski odnos… Ko sem si pocelila rane po ločitvi, se postavila na noge, uredila življenje v vseh pogledih, sem si tudi jaz zaželela zbujanja ob ljubljeni osebi, skupnih načrtov, pogovorov, fair play-a.

A kje najti partnerja pri 40 letih, če ga ne iščeš preko interneta????

Po vseh crashih, pri 2 majhnih otrokih, pri vseh delovnih obveznostih… (bi bila vesela že kake prijateljice, ki bi hotela kdaj z mano ven).

Ali kdo ve???
Pa lep dan vsem!

Andrej pozdravljen,

želela bi tuda sama postati članica te skupine samskih. kako pridem do nje in kje se prijavim. za odgovor že vnraprej hvala