Resnično, hvala Vam za te nasvete – napotke. Nimam se za nevedno, nočem pomiljevanja, ampak tako mi je hudo. Vem, da bom morala nekaj storiti. Kot sem že napisal, nimam se želje vrniti k njemu. Dejstvo je, da moram razmisliti, kako naprej. Uf, težko je.

Pa kaj? Pač nista kompatibilna v seksu. S tem ni rečeno, da je on slab oče, mož in moški.

Zame si očitno slaba v postelji. Pa kaj? Zato nisi slaba mati, žena in ženska.

To vse v nas, je danost, vesoljska danost.

Če odrasla ženska ne zna reagirat drugače kot da na vrat na nos k mamici, potem bi mogoče res bilo bolje iti si popraviti v kopalnico frizuro – mamino namreč – ker itak ne zna reagirat. Važen da zna takoj k mamici spokat, o to pa je strategija vojaška – ja! Umik je pa najboljša obramba, a ne!? Govorim o tem, da je šla takoj ven iz skupne hiše – k mamici ! Le zakaj ni njega poslala k mamici ali pa ljubici – pa v svoji hiši pripravljala strategijo – po tvoje!

hitro nazaj v bajto! kaj ne vidiš, da ne more živeti brez tebe?! verjetno je že polno prahu in posode za pomit!

In kaj hudiča si hotela povedat???????
Kot prvo; piši razumljivo
Kot drugo; kaj pa če tebe, ki si tako pametna, tvoj ravno ta trenutek vara?

Veš Aredhel, življenje ni pravljica, ni romantičen film, še najmanj je pa črno-belo. Vmes je neskončno sivih nians.

1. možnost: Partner od sedanje ljubice.
2. možnost: Odpikana ljubica, aktualna pred sedanjo ljubico.
3. možnost: Prijateljica prevarane žene, ki ni mogla več gledati sprenevedanja.

Ja, fantje pa kar pokajo ja. Ona bi ga lahko poslala, mu ukazala, grozila ali prosila – pa če noče it, ne bi šel. Aja, odnese naj ga ven, pa bo. Saj res. Kako, da mi ni padlo na pamet? Moj bivši se ni hotel spokati, pika, pa je bilo moje stanovanje. In nisem mogla čisto nič. No, lahko bi koga najela, da bi ga odnesel ven, edino to.

Se strinjam.

Morda ni najbolje, da sem odšla k mami, vendar to sedaj potrebujem. Nimam ne želje, ne energije ga sedaj videti. Če pa ti potemtakem delujem neodraslo, pa ne vem. Vem, da je zame bolje, da ge ne srečujem – trenutno.

Ti si pa res ena naivna ženska, če si menila, da bo želel ločitev. Nasprotno! Tri leta je skrival zvezo in bi jo še naprej! Kaj je bolj komotnega, kot doma pošlihtan zakon, zraven pa ljubica za seks! On se boji, da boš ti zahtevala ločitev!
Ma brcni ga v rit, nikoli več ne bo zaupanja med vama! Izbbrisati se storjenega dejstva ne da! Pa to ni bil enkratni skok čez plot (ko moški za trenutek misli s spodnjo glavo namesto z zgornjo)….
Tri leta!!!!! Ni opravičila! Naženi ga, imaš vse adute ti

boga – to je pa čisto tvoj oseben problem in ga ne posplošuj ! In kje bo odsedaj živela odrasla ženska z dvema otrokoma, pri skupaj zgrajeni hiši – pri mamici ! jah, sej zato je pa tako ! Če se bojite- potem ni čudno, očitno ni nek psihopat, če pravi da sta v redu vozila kolikor toliko . Če ima kao slabo vest, se bo pa ja on odmaknil. Ja najboljše stran in ko se bo zaradi otrok vrnila – kar se zihr bo – bo pa spet ok, a ne ! In zakaj nisi najela koga da ga spoka iz tvojega stanovanja – spet tvoj problem ! Če se hoče, se vse da ! Če pa se ustrašiš, pol pa itak nisi vedela s kom si se zapletla !

Seveda ne more živeti brez tebe, saj to je jasno, samo hkrati bi rad imel še druge ženske.
Vzemi si čas, veliko časa. In razmisli, kaj želiš. Če te je varal tako dolgo, ne vem, če mu boš lahko še kdaj zaupala. Zaradi otrok pa se ne vračati, saj stike bodo z očetom še vedno imeli.

Mož je najbrž iskren, ko pravi, da mu ni bilo nič do svoje ljubice – ampak žal mu tudi do tebe ni bilo nič. Taki ljudje imajo radi samo sebe, pogojno otroke, ti pa postaneš potreben element za družinsko sliko.
Ne poslušaj pa tudi tistih, ki pravijo, da ga pusti. Večina od njih je najbrž ločenih ali samih in iščejo proste partije.
Resnica je taka: šla si stran, k svoji mami; otroci so zbegani; ves trud, ki si ga vložila v dom, se je razblinil; čaka te naporna in osamljena prihodnost, vse svoje sile boš vlagala v enodružinsko skrb in vzgojo otrok, ti sama ne boš več obstajala. Vse to zakaj? Da mu pokažeš, kako te je prizadel, da ga tudi ti raniš. Ko bo minila prva jeza, boš videla, da si odnesla ti kratko, on bo pa veselo naprej širil krila….
Bodi pametnejša. Počakaj pri mami, da se malo umiriš, potem pojdi pa nazaj v svoje družinsko podjejte – ker zakon je navsezadnje samo to, pa naj vreščijo tiste, ki trdijo drugače.
Ne imej ga več toliko rada, da bi bila čustveno odvisna samo od njega – nauči se sebe imeti raje in si v okviru poštimane situacije (plačane položnice, polna shramba, večja skrb moža za otroke) odrezati trenutke zase. In zapomni si, da živeti v paru ne pomeni, da sta se dve osebi zlili v eno. Vedno se zavedaj, da si samostojna oseba in delaj na tem!
Za vse, ki vihtijo zastavo ločitve: ja, sem ločena in sem vse to dala skozi. Na lastni koži vem, da je ločitev največja heba ravno za žensko.

S temle se popolnoma strinjam. Vem, da je hudo, da so posredi otroci vendar ALI iMAŠ KAJ SPOŠTOVANJA DO SEBE? IMAŠ SVOJ PONOS?
Če bi se to med vama zgodilo 1x, da bi trajalo par dni, ne pa 3 leta, to res ne more biti naključje. Postavi se na lastne noge in se z možem kulturno razidita, če ne zaradi vaju pa zaradi otrok.

Res ti želim veliko poguma in volje.

Če misliš, da boš lahko ob njem mirno spala po tem, kar si izvedela, zakaj pa ne.
Če je vajina komunikacija (bila) ves ta čas zadovoljiva, brez večjih nesoglasij, žaljenja, ignorance, če je bilo dovolj smeha in podobnih interesov, zakaj pa ne.
Če pa misliš, da smo ljudje izključno monogamna bitja in ti zvestoba pomeni vse na svetu, potem je boljše, da vztrajaš pri razvezi – sicer lahko še zboliš zaradi konstantnega strahu, da se to ponovi.
Sama veš, kakšen človek si.
Mene takšne reči (poleg mnogih drugih, “zelo hudih”) pač ne bi sesule. Bi dala na tehtnico še ostaleprednosti/slabosti (kakšen je kot oče in koliko časa preživi aktivno z otrokoma, finančno plat, najine skupne interese in čas, ki ga kvalitetno preživiva skupaj,…).
Očitno sem čudna. Ker sta mi od vseh vrednot daleč daleč na prvem mestu zdravje in finance (ne bogastvo, ampak tisto osnovno, za preživetje). Vse ostalo so zame malenkosti.

In, ne, oni tipici ne bi dala moralnega zadoščenja s svojim klicem.

Vzdrži te najhujše trenutke! In ne glede na to, kako se boš odločila, ti želim vse dobro in čimprej!

Ona ni nič prispevala k varanju! Ne prelagaj krivde za to na avtorico!
Verjamem, da sta imela kdaj probleme, da sta se malo odtujila, ampak žena ga ni s pištolo v roki prisilila, da jo vara – torej ona k varanju ni nič prispevala. Če bi bil mož fer, pošten, bi ji povedal, da v njunem odnosu škriplje in da si bi poiskal drugo. A ne! Ta tip se je odločil, da bo sedel na 2 stolčkih, ni bil iskren do svoje žene.

Morda ni najbolje, da sem odšla k mami, vendar to sedaj potrebujem. Nimam ne želje, ne energije ga sedaj videti. Če pa ti potemtakem delujem neodraslo, pa ne vem. Vem, da je zame bolje, da ge ne srečujem – trenutno.[/quote]

In kdo je tisti dobri angel, ki ti je poslal fotografije, celo več njih?

ji pomagate..zelo…ženska si liže rane..in to pri osebi, h kateri bi se naj vsi obračali v najtežjih trenutkih našega življenja. Zame ne gre tu za nerazumno ravnanje, ampak nagonsko se zatečeš v “varno” okolje, kjer te naj ne bi nihče prizadel.
Kot je že ena omenila, je to najboljše v tem trenutku, da se zadeve skristalizirajo, da lahko obrneš nov list življenja.
Kakorkoli boš ravnala, je to voje. Jaz osebno ne bi popuščala, ker tu več ne gre za varanje, ampak konkretno za razmerje in dvojno življenje na strani tvojega moža. Ne gre za enkratno, dvakratno slabost in potrebo, da se kje drugje “sprazni”, ampak za potrebo po nečem več. Odpustila bi že lahko, ampak pozabila nikoli in nikdar, in to večno nezaupanje, dvomi, kam gre, je s kom zmenjen, kje in s kom je, a mi laže, stikanje po žepih, telefonih, računalniku, to te bo POŽRLO. In če se zgodi, da na koncu koncev le pogruntata, da otroci niso več tako mali, in da vajin zakon le ni tako dober, da bi se obdržal, boš pogruntala, da je velik del življenja šel mimo tebe. Tega pa si nihče na zasluži, le enega imamo, in potrudi se, da ga čim bolje izkoristiš.

Vsekakor pa VSO SREČO IN VELIKO MOČI, da preživiš situacijo.

Morda ni najbolje, da sem odšla k mami, vendar to sedaj potrebujem. Nimam ne želje, ne energije ga sedaj videti. Če pa ti potemtakem delujem neodraslo, pa ne vem. Vem, da je zame bolje, da ge ne srečujem – trenutno.[/quote]

Daj ne oziraj se na take zapise, ker so enostavno zate brezvezni. Reagirala si z umikom iz okolje, tako kot si cutila, da ti bo najbolj koristilo. S tem ni NIC narobe. V taki situaciji je sprememba okolja in podpora s strani ljudi, ki jim zaupas samo dobrodosla.

Ljubico pusti pri miru, problem imata le vidva z mozem.

Nič ni narobe, da si se umaknila. Čeprav zdaj težko realno razmišljaš saj si v šoku, jezna, razočarana. Pusti si par dni potem se skušaj zbrati in predelaj zgodbo za nazaj in si naredi načrte za naprej. Težka bo. To veš sama. Ničesar ne moreš storiti čez noč. Pred tabo je eno obdobje, ko boš postavila sebe in otroke v ospredje. Koliko so stari otroci? Kaj si njima razložila, da ste pri mami. Sta še majhna ali vesta za kaj se gre?

Tri leta varanja, prikrivanja in laži ni nedolžna zadeva. Tukaj gre za dolgotrajno prikrito razmerje in tukaj ni govora, da ti druga oseba ni pomenila nič. Da se je le zgodilo, da ga je pač premamila…
Zato je tvoja situacija zelo resna. In niti najmanj nedolžna.

Upam, da boš čimprej prebolela tisti prvi šok in lahko začela trezno razmišljati kako naprej.