Tako je s to stvarjo – so pošteni in so nepošteni. Sam sem podaril v tem letu dve stvari: odbijač za avto in jogi. Nobenega problema, prišel je človek iskat odbijač, bil je Srb, krasno sva se pogovorila, oba zadovoljna, meni ni bilo treba na kosovne odpadke nosit odbijača, on ga je dobil zastonj, jogi pa je prišla iskat hitra pošta. Imam pa slabše izkušnje s stvarmi, ki jih podarjajo – pokličite jutri, potem pa od tega nič. Pošteno je, da človek reče – oddano je, pa v redu, ne pa da kličeš kot nor in ti potem ne dvigne telefona. Drugače pa je to odlična stvar tale podarimo.si.

Rabila bi ohranjeno kuhinjo, lahko tudi za simbolično ceno. Že dlje časa jo iščem zaman a če se kje pojavi oglas da se podarja se vedno prepozna.
Upam da bom imela tu kaj več sreče.

Živijo!
Zelo mi je žalostno prebirati kaj vse napišete.Sama sem že podarjala od raznih oblačil do živali ,pa
včasih tudi nisem dobila zahvale a vem da sem podarila nekomu.Če ne potrebujem podarim.Komentirala bi pa tudi izjavo da revni nimajo compa.Doma imam 2 računalnika,sicer
oba podarjena od sorodnikov,en nov za birmo in en star,lani sva oba z možem ostala brez službe imava pa 5 otrok,kaj naj računalnike prodava,seveda ne to je začasna stiska in otroci v sredni šoli brez računalnika ne gre.Zato če ne rabiš daš pa na karitas ali rk ali pa humana nisi nič bolje naredil kot dal mrhovinarjem,se sprašujete zakaj .Sem odvisna od rk in oblačila ki sem jih prej podarjala sem jih sedaj potrebovala a na rk so pobirali cele žaklje cunj in čevljev kar 5 superg za enega otroka ali jih lahko toliko nosi za res potrebne pa so ostale cunje za doma imeti si moral srečo da si dobil kaj lepega.Tako da ne vem kje na rk zahtevajo čiščenje pri nas dobiš obupne cunje od umazanih pa tudi do strganih.Potem humana sem enkrat pred izgubo službe tudi sama nekaj peljala tja in žaklji cunj so ležali pred kontejnarji polnimi cunj in jih je močil dež,bili so pa že vsi prebrskani cunje so ležale po tleh groza me še sedaj stisne ko vidim kaj delajo ljudje.Imam pa super prijatelje tako da za punce dobim lepe skoraj nove cunje in sem jim hvaležna,ker ne vem kako bi se z 500 euri lahko preživeli.
Hvala portalu in ko bom prišla na zeleno vejo bom rade volje kaj podarila sedaj pa če bom kaj potrebovala ga pa vselej obiščem in vsem ki podarjajo hvala v imenu meni enakih.Vem pa tudi to da nam je nerodno prositi za pomoč jaz pol leta nisem šla po nobeno pomoč in sva komaj od kaj živela avto pri 5 otrocih tudi ni majhen pomislite kako bi me pogledali z takim avtom ,tega pa ne bi nihče vedel da ima 14 let.In je vedno polno popravil.
Hvala dobrim ljudem delajte dobro in vse se vam vrne.
lp

Ko moj oče ni vedel kam s staro posteljo, je vprašal sosedo, ki je aktivna pri RK, če pozna koga, ki bi jo potreboval. Že čez par dni so se oglasili kandidati. Na RK ne sprejemajo pohištva, ker nimajo skladišč, se pa pri njih obrne gora ljudi, ki stvari potrebuje. In ko je moj oče pred pol leta umrl, sem njegova oblačila in obutev razdala kar od doma. Nekoga sem vprašala, ker vem, da se s težavo preživljajo ali kaj potrebuje, pa so šli vsi čevlji, majce, jakne. Hlače, ki so ostale doma v škatli, ker je prvi bolj slok pa je nekdo videl, ko je bil na obisku, pa je sam rekel, da jih z veseljem vzame, če ne vem kam bi z njimi. Veliko ljudi se s težavo preživlja, četudi tega na ven ne kaže. Oddala sem še tiste stvari, ki so se meni fejst grde zdele ali preveč obrabljene, pa so jih vseeno vzeli (da na njivi ne uničijo boljšega, ali za pod delovni kombinezon).

Ohranjena otroška oblačila podarim naprej, vedno istim. Bolj uničena (ker tudi mi veliko dobimo že rabljenega) ali pa kako slabše ohranjeno otroško opremo pa postavim ob cesto na poseben kup takrat, ko je najavljen odvoz kosovnih odpadkov. Pri nas se kak dan pred odvozom po ulicah vozijo romi ki pobirajo staro železo in take uporabne stvari vedno odpeljejo. Pred par leti so za novo leto trije romi hodili po ulici in igrali in z glasbo prinašali srečo. In se ustavijo in malo poklepetajo. Jaz sem imela pred vrati zloženo stajico, voziček in drugo otroško opremo, pa me eden vpraša, če imamo doma dojenčka. Ko sem povedala, da je naš tretji že malček in da sem pripravila stvari za proč, samo ne vem kam naj dam, ker nič od tistega ni preveč dobro ohranjeno je takoj vprašal, če bi lahko šparali par dni, ker bi on prišel iskat, če sme. On sicer ni imel majhnih otrok, je pa rekel, da so v njihovi skupnosti ljudje, ki bi stvari potrebovali.

Obstajajo tudi Varne hiše, VDC ji, Bivalne skupnosti različnih institucij, kjer bivajo ljudje, ki se tako ali drugače znajdejo v stiki.
Jaz podarjam kar na to. Je pa odvisno za kaj se gre, pa vedno prej kontakitram kar preko maila in se dogovorim za prevzeme.

Z rk imam slabo izkušnjo: sem hotel pred leti podariti raztegljiv kavč, ker sem v časopisu prebral, da bi to nujno potrebovali. Nakar sem imel obupne kolobocije, bolje bi bilo, da bi ga kar pred keson postavil.
Od takrat vse, kar je še ok, podarimo varni hiši: najprej jih pokličem, povem kaj imam in se dogovorim. Vedno, ampak res vedno so vse vzeli in bili zeloooo hvaležni.

Pozdravljeni jaz pa moram reči da imam kar dobre izkušnje in res je ljudje so različni. Sami pa veste da imamo kulturne in nekulturne tako da ne vem zakaj se čudite. Tisti ki resnično rabijo so sigurno kulturni in znajo reči prosim in hvala. Jaz sama pa odpeljem stvari v zdravstveni dom za bežigrad pri savelskih blokih kjer delajo brezplačno zdravniki in tam so vedno veseli čisto vsega in nikoli ne rabim nobenega potrdila iz čistilnice, res ne razumem RK zakaj bi mogla stvari dati v čistilnico. Če jih jaz lahko nosim ne vem zakaj jih ne bi mogel nekdo ki resnično nima. Normalno da stvari vedno operem in odnesem tako da so vedno veseli vsega.

Klical sem za kavč ki se je podarjal in glej ga zlomka nazaj me kliče en novinar in dela anketo z mano ter sprašuje koliko uporabljam ta portal, kaj sem že vse podaril ali vzel…in če bolj sem mu zatrjeval da sem sploh prvič klical na oglas bolj je bil siten z ponavljanjem istih vprašanj. Pejd v rit in tako delo.

Jaz pa imam s podarimo.si zelo različne izkušnje. Nedolgo nazaj sem gor dala oglas,da podarim nekaj oblačil in posteljnine,pa da je prevzem možen le osebno (pri meni). Pa mi je kmalu po objavi oglasa začela ena dobesedno težit,da naj dam njej stvari in naj ji prinesem v Šentjur. Zdelo se mi je res trapasto in poudarila sem ji še enkrat,da je prevzem le pri meni. Bila je seveda “užaljena”, zakaj ji ne prinesem tja in me obenem vprašala,če mi mora plačat vlak ipd. Ker sem jo začela ignorirat,mi je pa onaše kar težila z maili in sms-i. Seveda sem dala potem stvari gospodu,ki mi je bil tudi hvaležen.
Prav zato sem se odločila,da bom vse stvari dajala v Varno hišo,saj iz lastnih izkušenj vem,kako prav pridejo tam oblačila (ženska in otroška),razne potrebščine in tudi posteljnina,odeje in seveda igrače. So pa veseli tudi posode.

Imel sem namen podariti en starejši, vendar še delujoč Gorenjev hladilnik ter od včeraj nedelujoč Gorenjev TV Evelux, ki je star malo več kot 10 let in je slika še zelo lepa, pa sem se odločil, da gresta oba jutri na odpad. To, kar tukaj prebiram, pa par stvari prodajam še na bolhi, dobivam občutek, da bi ljudje radi še, tako kot tukaj nekateri opažate, da bi se jim pripeljalo na dom, znosilo notri v stanovanje pa še plačalo. Še so polne riti, še. Izvzeti so nekateri, ki se v življenju ne znajo obrniti niti toliko okoli sebe, da bi sami šli na RK ali Karitas in dobili vsaj za jesti. Tudi take sem že reševal, da sem jim odstopil svojo hrano, jih nasitil in peljal na RK, da so jih začeli zalagati s paketi hrane. Danes so mi nekateri hvaležni za to, drugi pa so na to dobroto že pozabili, sedaj ko so izplavali-dobili službe in se obnašajo do mene, kot da ni bilo nič in kot da sem jim bil skoraj dolžan pomagati, ko niso imeli niti koščka kruha na trenutke, da bi ga dali v usta. Res je, dobrota je sirota, pravi pregovor.
Zatorej gresta mašini jutri na zbirni center odpadkov.

Pozdrav
Moja slaba izkušnja:::
Ženska odda oglas na podarimo. Podarim otroška oblačila za punčko do 1 leta starosti , ona sama pa bi potrebovala oblačila od 2- do 6 let. Sem rekla da jih imam nekaj in se zmeniva.Vse kulturno in lepo ji pošljem oblačila, plačam poštnino, od nje pa še vedno nisem nič dobila. Mineva čas,že trije tedni, jaz čakam, ampak očitno ne bo nič. Kaj naj naredim??
lp

Koliko hudih besed, koliko negativnih misli je v vseh teh postih…
Čudno, da se vedno enim dogajajo tako strašne stvari… jih morda sami z svojim obnašanjem iščejo??
Podarimo.si je prav dober projekt..zaradi nekaterih nergačev je ravno sedaj v fazi obnove katero lahko sooblikuje vsak, ki le hoče. Meni osebno je portal tak kot je čisto OK, ničesar nebi spreminjala.
Naša družina je bila že daritelj in obdarovani in v nobenem primeru NI bilo pretirano slabe izkušnje. Ko smo potrebovali nekaj pohištva za na kmete je bilo kar neka darovalcev v blokih zgornje nadstropje in brez dvigala, pohištvo pa tako uničeno, da še za v peč ni bilo. Pa kaj zato, pač rečeš darovalcu NE HVALA in čakaš nekaj kar ti bo res koristilo.
Nikoli NI vse črno in nikoli NI vse belo, smo pač ljudje.. švercerji, nesramni, nepošteni..ampak priznajte NE VSI. Kaj pa tisti, ki so pošteni? Ki znajo reči hvala?

Zakaj pa bi poštnino plačevala naprej? Kolikor vem, poštnino plačaš poštarju, ko ti stvar prinese, drugače ti je itak ne da. Tako da tega res ne razumem.

Men se pa ne zdi prav da zaj pa neboste podarjali ker pač ste naleteli na nake čudne nekulturne ljudi, in da zaradi teh drugi ki to resnično potrebujemo ne moremo dobit. taki so ljudje se je treba sprijaznit da smo dobri in slabi.

S fantom sva preko podarimo.si podarila eno posteljo, ki nama je, ko sva urejala sobico za otroka delala samo gužvo, ker je bila dvoposteljna (najemnjena gostom). In so bili ljudje, ki so naju kontakitrali res prijazni in tudi ko so prišli ponjo je rekel fant, da so se mu še kar zahvaljevali v nedogled, da mu je bilo že prav nerodno.

Podarila pa sva še dva dvoseda in tudi nobenih slabih izkušenj.

Ja, kakor pač naletiš…

So te že pogruntal, da si ena napihnjena kobila. Poznam takšne, ki bi radi za staro šaro veliko hvaležnost. jaz vprašaam prjatle pa žlahto če kdo rab, drgač pa vržem v kanto.

Lepo pozdravljeni
Veseo je tisti ki lahko karkoli podari, posebej tisit ki potem lahko govori za sebe da je kaj komu oddal zastojn. Bi rekel hvali se na vsa usta za neko stvar ki bi mogel placati da se odpelje od njega stran za odpad. Ne zavedate se da eni nimaju niti kruha a posebej da bi se naucili da kulturno sparsujejo, ker se niso imeli casa nauciti, kulture ker zastojn delajo za oderuhe. taksnih je tudi tu ki podarjajo neka in se delajo da so bogovi.
Lep vam pozdrav vsem ki niste od taksi ki oddajo kaj pa potem se hvalijo
Zbogom

Jah no, če “revež” rabi eno stvar, se javi na oglas, bi bilo fino, da reče hvala tistemu, ki mu jo je zastonj dal. Ampak glede na tako miselnost, kot jo je videti tukaj; dal mi je, da se je znebil zadeve, naj se mi on zahvali, ker sem jo odpeljal, je pa res bolje, da gre zadeva direktno na smetišče. Kosovni odvoz je 2x na leto zastonj, ni blema.

Vsak dan bolj se mi zdi, da so žicarji in tisti, ki se javljajo na oglase tipa “podarim” reveži samo v buči. Tisti, ki res rabi, ne žica. Če mojo stvar, ki je samo moja, četudi uporabna, fliknem v kontejner, je pa to čist moja stvar. Kontejner se vsaj zmrduje ne, ne prodaja naprej in vem, da ni bogatejši od mene. Pa ne tečnari po forumih al pa komurkoli, kolk sem zoprna, ker bi imela en “hvala” Oh wow menda, da sem sebična, ker tako delam. Ker me briga, komu bo prišla v roke stvar, kupljena z mojim pošteno zasluženim denarjem. Ja, še kako me briga. Tud, če je ne rabim več.

Vidim, da je vedno več razočaranih na tem področju. Sem podarila vredne stvari. Nikoli več. In kaj pol, če ne, s svojimi stvarmi imam pravico počet kar hočem. Če ne potrebuje znanec, znanka, ki ga/jo osebno poznam, potem pa nič. Klinc gleda vse profitarje, žicarje in reveže na področju bontona. Jaz sem do vseh stvari prišla pošteno in na moj račun se noben več ne bo okoristil na nepošten način.

Jaz podarjam samo znanim, samo enkrat sem podarila nekemu neznanemu, vendar sem se jaz javila na oglas, ker sem to pač imela in nimam slabe izkušnje. Nisem vedela, kdo je, niti on zame, zadevo sva preložila iz avta v avto, človek se je zahvalil, potem pa sva se poslovila in konec, nobene večne hvaležnosti ne potrebujem.

Sicer pa je podarjanje zame naporno, samo odvečno delo, dogovrjanje kje se dobimo, ker nočem, da mi neznanci hodijo domov, zato sedaj raje vse fliknem v smeti ali dam na odpad, je dosti bolj enostavno.

sem podaril štartno številko za ljubljanski maraton, vse je šlo prek neta, pošlješ geslo pa to, nikoli je nisem niti videl, bila neka haj magistra okoli 30, potuje po vsem svetu, pobrskaš po netu in to vidiš, potem sem seveda spremljal prek neta njeno uvrstitev, malo morgen, zaveden je bil potem en moški, je prodala številko naprej, drugič raje vržem v smeti