pes iz zavetišča
sicer za to temo ni pomembno in sploh se ne mislim prerekati okrog tega ampak:
napisala si, da lahko priporočaš edino zavetišče Horjul in da druga žal…
pa napisala si tudi, da spremljaš kako in komu oddajajo živali iz drugih zavetišč. (hm!)
hehe, nisem nikjer napisala da so druga zanič (pač pa predvidevam, da ti tako misliš, glede na vse, kar si povedala). Se opravičujem, če predvidevam narobe 😉 ampak tako se bere.
Če je name naslovljeno to vprašanje, bi rekla naslednje. Živali iz vseh zavetišč si “zaslužijo” biti posvojene v dobre domove k odgovornim skrbnikom. Iz vseh, ker niso one krive, da so se znašle v tem ali onem zavetišču, ki so po mnenjih nekaterih dobra ali slaba. Niso krive, da so sploh znašle v zavetišču. Krivi s(m)o ljudje. In zdaj isti ljudje tukaj nekomu sugeriramo, da tista žival v Horjulu pa bolj “zasluži” dom, kot neka druga žival npr. v Mariboru ali Murski soboti?
Po moje gre pri teh stvareh za živali in ne za zavetišča.
Ja, za živali gre. In ker naj ne bi žival vsakih 5 minut menjala doma, ker:
1- posvojitelji nimajo dovolj izkušenj s problematičnimi živalmi
2- ker posvojitelj morda ni bil seznanjen s tem, da žival potrebuje doživljenjsko dieto (ki je draga) ali doživljenjski tretma pri veterinarjih (ki je drag) ali ker posvojitelj morda ni bil seznanjen s tem, da žival za normalno življenje potrebuje določene posege/operacije (ki so drage)
3. še milijonavžent verzij…
je treba vedet, kje in kako posvajat, da bo vse zgoraj našteto šlo skozi in se žival ne bo ob prvem problemu ponovno znašla v zavetišču – V NAJBOLJŠEM PRIMERU, seveda.
Lahko pa se tule obešate na moje besede, ker sem pač Yo. Če vam je milo. Potem pa še spremljajte zgodbe tako posvojenih živali, pa vam bo enako milo. Mogoče, ali pa tudi ne.
Tudi po moje. Na trenutke se sicer vprašam, kaj in kje sem sfalila, pa me zato toliko bolj veseli, ko vidim da nisem edina 😉
Kdor ima pri sebi razpucano, da bo skrbel za psa kot se spodobi, da se bo spopadel z vsem, kar sobivanje s psom prinese s seboj, lahko posvoji kateregakoli psa kjerkoli katerikoli trenutek, pa tudi samo zato, ker mu je všeč kako mu 6 dlak na repu ven štrli. Vseeno v katerem zavetišču ali pa pri katerem društvu. Preprodajalcev in neodgovornežev se je sicer za izogibat, ker se tako naredi prostor za novega reveža, ampak psi pa tudi v tem primeru niso nič krivi.
Tudi po moje. Na trenutke se sicer vprašam, kaj in kje sem sfalila, pa me zato toliko bolj veseli, ko vidim da nisem edina 😉
Kdor ima pri sebi razpucano, da bo skrbel za psa kot se spodobi, da se bo spopadel z vsem, kar sobivanje s psom prinese s seboj, lahko posvoji kateregakoli psa kjerkoli katerikoli trenutek, pa tudi samo zato, ker mu je všeč kako mu 6 dlak na repu ven štrli. Vseeno v katerem zavetišču ali pa pri katerem društvu. Preprodajalcev in neodgovornežev se je sicer za izogibat, ker se tako naredi prostor za novega reveža, ampak psi pa tudi v tem primeru niso nič krivi.[/quote]
Ja, in ker verjetno obstaja v Sloveniji nekaj ljudi, ki imajo dovolj izkušenj, časa, potrpljenja, prostorske zmožnosti in finance za kateregakoli psa, ne glede na njegove karakterne posebnosti, vedenjske specifike ali zdravstvene posebnosti, je naenkrat vseeno, kako zavetišča delujejo?
Po eni strani zagovarjaš, kako bi morala biti zavetišča v vseh svojih postopkih odprta javnosti, njihovo delovanje transparentno, po drugi strani pa je vseeno, če kvalitetno opravljajo svojo osnovno funkcijo, se pravi nameščanje živali, njihovo oskrbo in oddajo v primerne nove domove.
Če bi teh odgovornih in zavedanja polnih posameznikov mrgolelo, slovenska zavetišča ne bi pokala po šivih, kakor pokajo. Sicer pa osebno dvomim, da je kdorkoli sposoben uspešno posvojiti res kateregakoli psa. Mogoče že on sam, ampak primernost njega kot posvojitelja je odvisna še od marsičesa drugega (družina, otroci, drugi psi, druge živali …).
Seveda vsi psi potrebujejo dom. Pa ne samo psi, tudi mačke.
Ampak tu smo zdaj pri osnovni dilemi: naj zavetišča delijo pse naokoli, kakor pač pade, z upanjem na najboljše, samo da se pse spravi v nove domove ali naj se dela na odgovornih posvojitvah in odgovornih domovih? Naj namestitelji zavračamo neprimerne posvojitelje ali naj damo psa vsakemu, ker je psov preveč, primernih domov pa premalo? Zakaj potem ne priporočamo, da ljudje posvajajo pse iz lastniških legel na Bolhi, saj oni tudi potrebujejo domove, ampak jih pošiljamo v zavetišča?
Nimam namena polemizirati o teh zadevah, svoje mnenje sem povedala.
Samo še to: ni samo Horjul sposoben oddajati živali po kriterijih, ki si jih navedla, Yo.
In če me spomin ne vara, ko ravno omenjaš menjavo doma vsakih 5 minut, so se ravno v Horjul v zadnjem času ekspresno vrnile nekatere oddane živali. Lp.
O kristusove gate. :)))
Čeprav je v nekem strašno široko gledanem globalu vse povezano pa sta delovanje zavetišč in odločitev za posvojitev dve povsem različni stvari.
V začetnem postu se je avtorica spraševala, če naj posvoji psa iz zavetišča. Ja, seveda, naj ga. Iz kateregakoli, lahko tudi tistega, ki ji je najbližji, le da naj ima pri sebi razpucane pojme kaj to pomeni. Kaj ima s tem opraviti delovanje zavetišč? Jaz ne vidim, da bi v tej temi bila osnovna dilema kako naj delijo zavetišča živali naokoli. V tej temi vidim osnovno dilemo ali naj se avtorica osnovnega zapisa teme odloči za posvojitev psa iz zavetišča ali ne. In moj odgovor je da, iz kateregakoli (v kolikor ima razčiščene pojme kaj pomeni odgovorno skrbništvo psa).
Pojma nimam zakaj vi ne priporočate ljudem naj posvajajo pse iz lastniških legel na Bolhi, jaz sem napisala zakaj jaz tega ne priporačm.
Pa še tale malenkost – vsak mora sam pri sebi razčistit ali je sposoben se spopast z vsem kar lastništvo psa prinese. To ni le nekaj ljudi v Sloveniji in z delovanjem zavetišč nima nobene zveze.
O kristusove gate. :)))))
Čeprav je v nekem strašno široko gledanem globalu vse povezano pa sta delovanje zavetišč in odločitev za posvojitev dve povsem različni stvari.
V začetnem postu se je avtorica spraševala, če naj posvoji psa iz zavetišča. Ja, seveda, naj ga. Iz kateregakoli, lahko tudi tistega, ki ji je najbližji, le da naj ima pri sebi razpucane pojme kaj to pomeni. Kaj ima s tem opraviti delovanje zavetišč? Jaz ne vidim, da bi v tej temi bila osnovna dilema kako naj delijo zavetišča živali naokoli. V tej temi vidim osnovno dilemo ali naj se avtorica osnovnega zapisa teme odloči za posvojitev psa iz zavetišča ali ne. In moj odgovor je da, iz kateregakoli (v kolikor ima razčiščene pojme kaj pomeni odgovorno skrbništvo psa).
Pojma nimam zakaj vi ne priporočate ljudem naj posvajajo pse iz lastniških legel na Bolhi, jaz sem napisala zakaj jaz tega ne priporačm.
Pa še tale malenkost – vsak mora sam pri sebi razčistit ali je sposoben se spopast z vsem kar lastništvo psa prinese. To ni le nekaj ljudi v Sloveniji in z delovanjem zavetišč nima nobene zveze.
A smo spet na začetku?
Posvojiti psa iz bolhe iz kateregakoli vprašljivega legla je popolnoma enako, kot posvojiti iz zavetišča samo zato, ker se ti pes smili ali pa, ker pokajo po šivih.
Ali pa je treba it razložit temo od začetka do konca?
Aja, pa še to, ta milijontič. Zaradi usmiljenja se psov ne posvaja. Tudi nobene druge živali. Saj to je menda jasno, ali tudi tu gremo od začetka?
Veš, kako je s tem… vse živalce si zaslužijo bit posvojene, vendar so vse tudi enako upravičene do skrbne nege, kvalitetne prehrane, veterinarske oskrbe, tukaj pa se zaustavi, saj DOLOČENA zavetišča nimajo za to dobro poskrljeno in tam torej živalce niso deležne te skrbi.
Zdaj, katero živalco bi sama najraje vzela: eno, ki je veterinarsko poštimana, zdrava, vesela, ali tisto, ki je polna zajedalcev, zanemarjena, to je pa povsem tvoja izbira!
O kristusove gate. :)))
Čeprav je v nekem strašno široko gledanem globalu vse povezano pa sta delovanje zavetišč in odločitev za posvojitev dve povsem različni stvari.
V začetnem postu se je avtorica spraševala, če naj posvoji psa iz zavetišča. Ja, seveda, naj ga. Iz kateregakoli, lahko tudi tistega, ki ji je najbližji, le da naj ima pri sebi razpucane pojme kaj to pomeni. Kaj ima s tem opraviti delovanje zavetišč? Jaz ne vidim, da bi v tej temi bila osnovna dilema kako naj delijo zavetišča živali naokoli. V tej temi vidim osnovno dilemo ali naj se avtorica osnovnega zapisa teme odloči za posvojitev psa iz zavetišča ali ne. In moj odgovor je da, iz kateregakoli (v kolikor ima razčiščene pojme kaj pomeni odgovorno skrbništvo psa).
Pojma nimam zakaj vi ne priporočate ljudem naj posvajajo pse iz lastniških legel na Bolhi, jaz sem napisala zakaj jaz tega ne priporačm.
Pa še tale malenkost – vsak mora sam pri sebi razčistit ali je sposoben se spopast z vsem kar lastništvo psa prinese. To ni le nekaj ljudi v Sloveniji in z delovanjem zavetišč nima nobene zveze.
O kristusove gate. :)))
Čeprav je v nekem strašno široko gledanem globalu vse povezano pa sta delovanje zavetišč in odločitev za posvojitev dve povsem različni stvari.
V začetnem postu se je avtorica spraševala, če naj posvoji psa iz zavetišča. Ja, seveda, naj ga. Iz kateregakoli, lahko tudi tistega, ki ji je najbližji, le da naj ima pri sebi razpucane pojme kaj to pomeni. Kaj ima s tem opraviti delovanje zavetišč? Jaz ne vidim, da bi v tej temi bila osnovna dilema kako naj delijo zavetišča živali naokoli. V tej temi vidim osnovno dilemo ali naj se avtorica osnovnega zapisa teme odloči za posvojitev psa iz zavetišča ali ne. In moj odgovor je da, iz kateregakoli (v kolikor ima razčiščene pojme kaj pomeni odgovorno skrbništvo psa).
Pojma nimam zakaj vi ne priporočate ljudem naj posvajajo pse iz lastniških legel na Bolhi, jaz sem napisala zakaj jaz tega ne priporačm.
Pa še tale malenkost – vsak mora sam pri sebi razčistit ali je sposoben se spopast z vsem kar lastništvo psa prinese. To ni le nekaj ljudi v Sloveniji in z delovanjem zavetišč nima nobene zveze.
Okej , dokler me hočejo “določene osebe” malo hecat še razumem, ko me pa tehnike je*** je pa že preveč 😛
Ja vem kako je s tem, mi ni potrebno razlagat 🙂
Na vsako stvar se da gledat iz različnih vidikov. Morda bi bilo dobro uskladit vidike. Mislim da sem svojega pojasnila. O takih in drugačnih zavetiščih nisem pisala 🙂 Pa tudi z vprašanjem katera določena zavetišča nimajo za to dobro podkrbljeno ne mislim utrujat, čeprav me čudi, da še ni priletelo od nekod. Odgovoriš pa lahko vseeno, če se ti zdi 😉
Kristusove gate bom jaz rekla.
To je bila tema o tem, kako odgovorno posvojiti psa iz zavetišča, ljudje so nato povedali svoja priporočila glede posvajanja (ja, osebna priporočila glede zavetišč po izkušnjah) in nato je nekdo naril celo zastranitev na temo, kako lahko kdorkoli, ki ima razčiščeno v glavi, posvoji kateregakoli psa.
Tudi prav, ampak vodja zavetišča je tam, da preko posvojitvenega pogovora ugotovi, če je ta “katerikoli pes”, katerega potrebe naj bi poznal, res primeren za pogoje, ki jim ima posvojitelj.
In, ja, zavetišča se krepko razlikujejo glede tega, koliko pozornosti namenjajo temu. Če ne verjameš, pojdi testno posvajati v tri random zavetišča in poročaj, kaj so te vprašali, kako so predstavili varovance in kakšne pogoje so navedli za posvojitev.
Ni vse dobro, kar naenkrat, samo zato ker res vse te živali potrebujejo dom. Še enkrat: seveda ga potrebujejo. In to odgovoren dom. Ne pa životarjenja na verigi, na primer.
Jaz tudi, in to še enkrat. 🙂
Tisti, ki ima razčiščene pojme o življenju s psom ga pač ne bo dal životarit na verigo. Se mi je zdelo, da je to jasno. Sicer pa sem mislila, da je to tema, kjer nekdo sprašuje tole:
Jaz tudi, in to še enkrat. 🙂
Tisti, ki ima razčiščene pojme o življenju s psom ga pač ne bo dal životarit na verigo. Se mi je zdelo, da je to jasno. Sicer pa sem mislila, da je to tema, kjer nekdo sprašuje tole:
[/quote]
To je bila tema in avtorica je dobila kar nekaj odgovorov, se mi zdi. Od tega, kaj razmisliti pred posvajanjem, do tega, kakšne izkušnje ima kdo s posvajnajem kje do predlogov, kje posvajati.
Lahko pa ji še ti kaj svetuješ.
Oh, jaz o Horjulu vem nekaj neprijetnosti, pa mi ne pada na pamet, da bi komu zato poskusila preprečiti, naj posvaja tam. Žalostno, kaj se tu greste. Vsekakor je v Sloveniji še nekaj zelo dobrih zavetišč, kjer prav tako delujejo, kot jim narekuje zakon, opravijo posvojitveni pogovor in psa ne dajo ravno vsakemu, ki pride mimo.
Saya, nekaj napotkov boš v tej zmedi verjetno znala poiskat, jaz ti lahko povem, da imam sama že vse življenje zavetiščne pse in mi za to nikoli ni bilo žal. Ne glede na to, od kod boš psa posvojila, se boš morala z njim veliko ukvarjati. Zavetiščni psi imajo za seboj različne, tudi travmatične izkušnje. Pogovori se z oskrbniki, ki skrbijo za psa v zavetišču, oni ti bodo znali povedati največ.
Jaz sama sem posvajala v Gmajnicah, v obalnem zavetišču in v Mariboru. Povsod so mene in psa obravnavali tako, kot je treba, dobila sem vse napotke in tudi opozorila, podpisala posvojitvene pogodbe, prav tako sem dobila tudi popolnoma zdravstveno urejene pse. Posvojnine so bile različne, 50, tudi 70€.
Kar pogumno po novega družinskega člana v zavetišče.