Draga bambina !

Verjetno ste bila zelo jezna ko ste prebrala mojo zgodbo. Priznam, da v nekaterih pogledih imate prav. Bolečina, jeza , zapiščenost…Kaj to že je ?? Ravno zaradi tega, ker lahko, oz. vem kaj to je sem napisala svojo plat zgodbe. Obstaja več razlogov zakaj vstrajam v takšnem zakonu ni mi jih treba deliti z vami osebno. Moji otroci so že odrasli in imajo pravico živeti po svoje. Življenje jim ni bilo preveč naklonjeno zato upam, da se bodo oni potrudili in postali še boljši partnerji. Z partnerjem, pa imava nekakšen tih dogovor, kam hodiva skupaj in kam ne. Smili pa se mi vsaka ženska, ki mora prenašati alkoholika v svoji bližini in ki je finančno odvisna od njegovega razpoloženja. Vsakdo, ki lahko, si mora pomagati na svoj način. Tako sem si tudi sama pomagala, ob meni pa tudi otroka. Tudi, takšne poklice sta si izbrala, ker želita razumeti, zakaj, se je to njim dogajalo. Očeta ne sovražita, daleč od tega. On ni bil nasilen do njih, enostavno, bila sta mu odveč. On je imel druge skrbi, ni ga zanimalo ka se dogaja okoli otrok. Finančno je zelo velikodušen do njih, ampak, se tu tudi vse konča. Nehala sem ga obsojati, spraševati, …Razumem, da takšen enostavno je, to mu odgovarja.
Draga bambina, ne bit tako pikra, vsakdo ima pravico do svoje zgodbe. Upam in si želim, da ti je v življenju postlano z rožicami , brez kančka slabe vesti. Pa saj si ti, kot taka dobra poznavalka medpartnerskih odnosov, tudi zaslužiš. Čaw !

2x2x2 mene je kar groza tvojega posta o ustvarjanju namisljenega sveta in ponavlljanju nesmiselnih stavkov, vrtnarjenju… Otroci pa so sli tec in boksat. Kot da bi govorila o manjsem prepiru in ne o najvecjem razdiralcu druzin. Si pomislila, da bi mogoce spokala in sla stran, glede na to, da financno nisi odvisna od njega? Najbrz ne… skoda, ker si s tem naredila se vec skode kot si mislis in si ravno tako kriva kot on. Zal… Ves pri nas je bilo isto, pa bi raje videla, da grem z mami na cesto, pa brskat po smeteh, pa bi vsaj imela mir, ne pa da sem gledala pac vse kaj sem. Vcasih sem tako zalostna, ko vidim kako zenske drzijo “stango” svojim zapitim moskim, pa se otroke zraven v to potisnejo. Oprosti, ampak meni to ni normalno! Pa se nekaj, se ne cenis dovolj, da bi si nasla normalnega cloveka, sebi primernega? Najbrz ne, ker se nisi na taksni stopnji zavesti, ko bos, bos tudi tega imela enkrat dovolj!

Draga 123 Tnina !

Nič te naj ne bo groza, to je le ena izmed tisočih zgodb ki jih piše življenje. Velikokrat sem premišljevala tudi o tej varianti, ki jo ti omenjaš. Moja stopnja zavesti je verjetno na ravnopravi stopnji ker sem uspela in te izzvala. Pri nas ni bilo nasilja in razbijanja, bežanja, policije, itd…Sicer pa, kaj se sploh oziram na nekaj napisanih stavkov osebe , ki je tako negativno pripravljena, na uganko, ki ji rečemo življenje.Odrasti in se sprijazni z dejstvom , da vsak izmed nas ima pravico, do svojega ” prav “. Upam, da si uspela v svoje življenje priklicati vse tisto česar kot otrok alkoholika nisi mogla : mir, ljubezen, pozitivno razmišljanje. Če si, potem si tudi ti na pravi poti, do višje zavesti. Kljub tvojemu negativnemu mišljenju, želim vsem otrokom , ki so prizadeti od strane neodgovornih staršev, da se čimboljše izkažejo na svoji življenjski poti. Nikoli ni prepozno, da bi se vzeli v roke, tudi če ti v tem pomaga šport.Mojim otrokom je šport pomagal , da so postali pozitivci.

Stopnja zavesti z izzivanjem nima prav dosti skupnega. Samo zato gre ali se cenis dovolj ali ne oz. svoje zivljenje in otroke. Najbrz ne, ker vsak, ki se ceni dovolj si ob sebi poisce cloveka, ki mu nekaj vec nudi, kot smrad po alkoholu. In ne tolazi se, da si kaj na boljsem, ker ni razbijal, norel in pretepal. Pravis, da sem negativno nastrojena? Meni se zdi, da sem samo realna in obsojam alkoholizem in prav je tako! Ti pa se vedno zivis v svoji “pravljici”. Zakaj ti to pisem? V bistvu mi je vseeno za tvoje zivljenje, kot pravis, naj ga vsak zivi po svoje. Zato, da uvidis se drugo plat medalje. Brez pozitivizma ali negativizma, enostavno tako kot je.

Draga 2x2x2, seveda je v meni veliko jeze, ker namreč izhajam iz družine, kjer je ravno tako oče alkoholik, in če sem bila pikra, mogoče, vendar ne morem vam kot otrok alkoholika, ravnodušno dejati, da prav je tako, da sta vaša otroka zrasla v pozitivni osebi oz. če se bolje izrazim, vesela sem, da jima je uspelo, in da iz negativne izkušnje vlečeta pozitivno, to je zagotovo največ in edino kar lahko MI – otroci alkoholikov naredimo, seveda pa kot otrok, ki izhaja iz takšne družine, ne morem mimo tega, da ne opišem težkih občutkov in seveda popolnoma spremenjene osebnosti zaradi alkohola in napetosti v družini, ki me bosta spremljala celo življenje, to sem si zdala kot KRIŽ, iz katerega bom tudi jaz naredila in delala vse, da najprej zadevo dopustim in potem s trdim delom vsak dan z zavedanjem preko teh vzorcev, to pa je zagotovo težka naloga, kajti vzorci obnašanja in dozivanja so v nas. Torej želela sem opozoriti predvsem na to, da se teh občutkov ne sme pozabiti, ne sme se jih potlačiti nekam globoko, ker oni so tam, ampak predvsem jih moramo izavestiti in jih kasneje ce to zmoremo, opustiti, kar je edino pravilno, če želimo spremebo. V vašem pustu je tudi v vas slišati pikre stavke kot npr. “Upam in si želim, da ti je v življenju postlano z rožicami , brez kančka slabe vesti. Pa saj si ti, kot taka dobra poznavalka medpartnerskih odnosov, tudi zaslužiš. Čaw !” torej predvsem v zadnjem delu, ko omenjate, da se jaz kazem kot dobra poznavalka medpartnerskih odnosov, zagotovo imam glede tega predvsem majave temelje, da delam pa vse na tem, da bo moj partnerski odnos izpolnjen. lp

Draga * bambina * 1

Razumem Tvoj malo jezen ton v odgovoru na mojo zgodbo. Poznam veliko otrok , ki so sedaj “veliki “, kljub staršem in njihovemu slabemu zgledu. Nisem želela sprožiti zgražanja s svojo zgodbo, le podeliti jo z drugimi. Nikoli nisem trdila, da je moja odločitev bila pravljična, kajti, vse dobre pravljice so že napisane. Danes, ko sem že dovolj stara in imam kar nekaj kilometrov za seboj pa ostajam na istem mestu. Svoje življenje sem uredila na takšen način, da me v njem nič ne moti. Pravzaprav, ne dovolim si, da bi me v njem zmotili drugi. Vsak dan se posvečam stvarem , ki me zdvigujejo iz pepela, torej, pozitivnim odnosom do sebe in okolice.Živimo v takšni deželi, ki ji botrujejo alkoholiki, to potrjuje tudi statistika. O tem se na žalost govori zelo malo ali pa skoraj nič Nihče se ne ukvarja z žrtvami , samo z storilci. Samo oni so reveži, žrtve traum iz otroštva zato morajo piti, itd, itd, …Kadar imaš na raspolago več stanovanj, kot je v mojem primeru, te ta akohol niti ne moti tako zelo. Priznam, bili so trenutki ko me je zelo motilo, toda več me ne. Tako v njegovi kot v moji družini so nekateri, ki večkrat pogledajo bolj globoko v kozarec. Kaj si mislim o takih ljudeh sem že napisala. Moj mož je do mene zelo tolerantan v vinjenem stanju. Veliko sva ostvarila skupaj in mi niti na misel ne pride, da bi odšla.Pred leti sva se zmenila, da v spalnici ne bom trpela vonja po alkoholu še manj pa posedanja po hiši s kakšnimi ” prijateljčki “ponoči ali po dnevi. Moram priznati, da se tega dosledno drži. Obstaja več vrst alkoholikov, to verjetno že sama veš. Moj mož spada v tisto ki se ji reče ” priložnostna “. Kar ne pomeni, da je pijan vsak dan ,daleč od tega.Kadar mu pač nanese, tako on opraviči svoj sprostitveni pohod. Draga ” bambina “, nočem in nikakor ne želim, da bi se uznemirjala in si jemala k srcu vsako zapisano besedo. Prebrala sem tvoj post, ki si ga pisala 3. 6. 11, večkrat. Razumem zakaj tako razmišljaš, tvoje vspone in padce, …Če boš le dosledna sama sebi, če boš sposobna otpuščanja, ljubezni, neobtoževanja, boš uspela iz svojega življenja narediti več kot si mislila , da lahko. Želim ti vse lepo v nadaljnje življenju in ne obremenjuj se preveč za nazaj. Živi in pusti živeti, naj bo tvoj moto. Srečno !

Ojoj, 2x2x2, toliko zanikanja in uspešnega laganja samemu sebi pa še nikjer nisem zasledila.

Torej, če prav razumem, so krivi tisti, ki alkoholiku nalivajo, ki ga vozijo okoli, ki so tiho, in ne tožijo šefom, žlahta, ki naliva. Mogoče so krivi tudi gostilničarji in trgovke, ki mu prodajo buteljko?
Žena, ki doma čaka in se je umaknila in obupala, menda čaka na boljše čase, ki jih ni, pa je pristojna za obtoževanuje vseh drugih, ustvarjanju in ponavljanju manter, pri tem, da njen dedec pije, ima pa še najmanj. A res? A čisto zares? Ma ja, mi je zelo znano tisto o odpuščanju nepoboljšlivim. Žena je odpustila in neskončno razume in ljubi, ob vsem tem požanje usmiljenje okolice in bogvari, da se komu ne smili. Grdi, grdi so tisti. In menda nesposobni odpuščanja in ljubezni. Ojoj!
Okej, kaj si misliš o ljudeh, ki pregloboko pogledajo v kozarec že vemo. Kaj pa si misliš o tistih, ki stoično in največ pripomorejo k temu, da prvi ne telebnejo na dno in se ne zamislijo nad sabo?

Kaj je pravzaprav alkoholizem, pa ne glede na oblike (priložnostni ali…)?
Vzemimo za primer moža ali ženo, ki je zbolela za rakom. Potrebno je, da hodi na redna zdravljenja, toda partner tega ne bo počel, ker mu je tako bolj lagodno. Jaz kot partner mu bom odpuščal, ga sprejemal takšnega kot je, ga pustil v svobodni volji odločanja, bom razumevajoč do njega… A RES? NA ČEM TAKŠNO VEDENJE TEMELJI? JE TO LJUBEZEN, RAZUMEVANJE…?
NIKAKOR TO NI LJUBEZEN, AMPAK DEJANJE SAMO DA JE MIR PRI HIŠI!
Alkoholizem je oblika bolezni, kjer je vredno pogledati, kaj tukaj manjka, kakšen manjk v sebi oseba doživlja, katerega poskuša zapolniti z alkoholom. Je to manjk zavedanja, da je oseba zaželjena, da je nekomu dragocena, je to manjk samospoštovanja, je to pomanjkanja smisla življenja, je to manjk zaupanja vase, da bi se odkrito, iskreno pogovoril s svojo ženo, je to manjk zaupanja svoji ženi pred katero se bojim, da me bo zopet “zabila”…
Se strinjam, da odpuščanje je potrebno, toda ne za ljubi mir, potreben je korak naprej, še več, iti do konca. Potrebno je poiskati pomoč, pa ne zato ker je pijanec zabit ali kaj podobnega, pač zato, ker sta partnerja oba vredna izhoda iz začaranega kroga. Kadar eden partner zmaga izgubita oba- potrebna je skupna zmaga – osvoboditev, zato vabim prav vse, kjer je v družini alkoholizem, da se to ne tolerira in dopušča stopnjevanje le tega. Ta trenutek je potrebno, je vredno zategniti ročno zavoro in prestopiti na vlak, ki pelje v pravo smer in to je , v življenje radosti bivanja!
To vam želim in sporočam, da je sleherni človek vreden okušati lepote tega, kar je lepega položenega vanj.
D.P.

2X2X2, samo to bi ti rada rekla, da občudujem vse te tvoje manevre bežanja sama pred sabo in svojimi težavami. Jaz tega nisem zmožna in si niti ne želim.

Mene tole spominja na tiste ameriške resničnostne oddaje o predebelih najstnikih.

Mama joče, kako je sin ubogi, kako je bolan zaradi debelosti, kako se vsi norčujejo iz njega. V glavnem, kako ga nihče ne razume. In kako je njej težko skrbeti zanj, seveda.

Ob vsem tem pa mu v posteljo dostavlja gore hamburgerjev (obvezno z ocvrtim kruhom), ga umiva kot nepokretnega starčka, mu nosi v posteljo igrice in išče daljinca, na sprehod ga seveda pelje v vozičku, še celo po hiši se tako premika. Če slučajno kdaj sploh se premika.

Ob vsem tem pa so nesramni vsi, ki reveža ne razumejo.
Zgodbe trpečih, neverjetno usmiljenih in ubogih mater me zelo spominjajo na zgornje primere. Jebela cesta, nehaj mu dostavljat hamburgerje, pa bo fant čudežno shodil. Ampak ne, raje bomo vsi trpeli in postali hudo žalostni, če nas kdo ne bo razumel.

Pozdravljeni vsi, ki sodelujete na tem forumu !
Ne morem iz svoje kože. Neverjetno se mi zdi, kako so nekateri sodelojoči na tem forumu brez čustev in sočutja. Tema , ki je zelo občutljiva terja malo več razumevanja in tolerance. V tem primeru niso potrebne optožbe, zaničevanja, podsmehovanja,zloba,…Nehajte se hraniti z obtožbami in negativnimi čustvi. Za ta forum je, spodbudno, če imamo podporo močnih, motiviranih in inspirativnih ljudi. Nisem zasledil nobenega pametnega nasveta, konkretne pomoči. Ker se skrivate za svojo zlobo in privoščljivostjo ( slabo ) ste glasni. Nehče je rekel : zakaj bi se odločali za to, da imamo prav, namesto za to, da smo srečni, ko vendar nihče ne ve, kaj je prav ! Torej, prosim osredotočite se na temo in pomoč sotrpinom, če jo premorete. Boljše je biti tiho in molčati, kot pa jezikati, zato, da vržeš ven svoje zafrustrirane misli. Veliko nas je , ki smo potrebni pomoči, pa ne najdemo prave poti. Prosim. za potrpljenje in spoštovanje, če ga še premorete. Hvala !

Nevidno, ampak resnično
Na 9 milijonov otrok alkoholikov v Evropi ne smemo pozabiti

Danes je Valentinovo, prav tako pa je to dan v tednu za Otroke Alkoholikov (COA). Zavest o tednu CoA služi povečanju pozornosti do prizadetih in zagotavlja usodo mnogih mladih Evropejcev, da ne postanejo pozabljeni in nevidni.

Najmanj 9 milijonov otrok in mladih v EU, odrašča v družini kjer je vsaj en starš zasvojen z alkoholom. Ti otroci se soočajo z različnimi občutki zanemarjanja, občutkom sramu in krivde za zasvojenost lastnih staršev. Mnogi so priče in žrtve spopadov ter fizičnega nasilja v lastnem domu.
“Problem je velik in kljub nekaterim dobrim in koristnim korakom v pravo smer, je treba storiti veliko več, da bi preprečili uničena otroštva” pravi Andrea Lavesson, predsednik Active – treznost, prijateljstvo in mir.

“Valentinovo ponuja najboljšo priložnost, da se pokaže volja sprejeti bolečino in trpljenje 9 milijonov nedolžnih otrok in mladih.”

Evropa je regionalno največja porabnica alkohola na svetu. V 16-ih procentih je alkohol vzrok za zlorabe in zanemarjanje otrok. Študije jasno kažejo, da so CoA, mnogo bolj izpostavljeni zdravstvenemu tveganju, dovzetnejši so za negativne vplive na njihove intelektualne sposobnosti in njihovo duševno zdravje.

Raziskave tudi kažejo, da bo tretjina CoA postala zasvojena z alkoholom.
“Otroci in mladi, ki živijo s starši kateri o zasvojeni z alkoholom, pogosto živijo tako v čustveni kot v materialni revščini,” pravi Andrea Lavesson iz Active.
“To je moralna obveza, da bi otrokom pomagali in jih zaščitili. Je pa tudi gospodarsko in družbeno potrebno preprečiti škodo in že v tem trenutku vlagati v mladino in otroke. Torej, potrebujemo novo EU strategijo, o alkoholu in zlorabah potrebujemo močnejše dokaze, ki temeljijo na alkoholni politiki v posameznih državah, občine morajo vlagati v podporne strukture in strategije za CoA, šole potrebujejo učinkovito politiko proti alkoholu, novinarji bi morali pomagati in prispevati k zlomu tabujev, ki še vedno obstajajo okoli tega vprašanja in kot družba moramo poskrbeti, da se nevidnost zlorabljenih otrok nebo ponavljala. “

Pri nas je bil tudi oče alkoholik. Nimam problema govoriti o tem, vendar ponavadi ne grem v podrobnosti. Sicer je nehal piti nekaj let nazaj. Sedaj mu ne očitam. Vesela sem da se je spravil v red. Res je povzročil veliko gorja in nekatere posledice, ki jih sedaj vlečemo za sabo, ampak… ko se je streznil, se je moral soočiti z vsemi stvarmi, ki so mu zgrmele na glavo, vse kar je odlagal s pitjem in poskusil pozabiti. Moral je ostati močan in vztrajati pri treznosti. Res bi mu bila lažja odločitev da spet začne piti in poskuša pozabiti in s sebe otresti breme odgovornosti. Ponosna sem nanj!!

In seveda gremo na obisk, velikokrat, in tudi velikokrat opazim kako mu je žal… Nihče ne more zavrteti časa nazaj in popraviti svojih napak.

LP

Draga enaporočena !

Lepo je to slišati, le da se to malokdaj zgodi. Tvoj očka mora bit že po naravi dober in odločen mož, drugače mu ne bi uspelo. Vso srečo obema.

Pozdrav vsem na forumu !
Mislim, da ni hujšega, kot , da se rodiš in živiš v družini, ki jo privlačijo vse druge obveznosti ( pitje , kajenje, mamila,…) razen tiste ki bi jo mogli izpolnjevati v popolnosti ; biti starš. Otrokom alkoholikov je zelo težko, nikoli niso sproščeni, ne znajo oz. ne vedo uživati. Opravičeno, saj nikoli ne vedo kaj jih čaka, kako se bo končal dan. Večina se jih sramuje lastne sence kaj šele staršev. Opažam, da v družbi ni preveč posluha za te male ljudi, mogoče zato, ker so ” grešniki ” večinoma moški. S tem nimam namena žaliti moški spol, le natolcujem.Spominjam se, ko smo hodili v OŠ so nekateri otroci bili zanemarjeni, umazani, primanjkovalo jim je šolskih potrebščin, … Nihče od takratnih učiteljev nas ni poučil, da moramo takšnim otrokom pomagati. Večino so zasmehovali, to smo počeli tudi mi otroci. V nadaljnjem življenju smo nekateri spoznali zakaj sploh gre in na takšne otroke začeli gledati drugače, bolj spoštljivo. Takšni otroci prej odrastejo, več premišljujejo, so bolj pripravljeni pomagat, delit,…Mnogo kasneje , ko sta moja otroka hodila v OŠ sta se tudi sama začela srečevati s takšnimi otroci. Pripravljena sta bila pomagat in delit znanje in še kaj , otroci so jim bili hvaležni. Spominjam se ko je naš sin šel k sv. Birmi, pa je prišel oče enega sošolca v cerkev pijan kot kaj, kako so se nekateri starši posmehovali temu dejanju, temu otroku. Nekateri, ki smo hoteli zaščitit tega fanta pa smo očeta dobesedno zvlekli ven iz cerkve in mu prepovedali vstop vanj, ker je razgrajal in motil. Razen tega je svojemu sinu pokvaril dan za katerega se je pripravljal 8 let. Takšni otroci dobesedno živijo na nitki, na preži. Nikoli niso presenečeni, saj kaj lepega skoraj ne poznajo. Dragi otroci neodgovornih staršev, nismo vsi slepi in gluhi. Nekateri znamo prisluhnit, videt, razumet. Učite se, živite, bodite borci za boljše jutri, za prihodnost svojih otrok.

Kako zelo lep prispevek.
Piše: “Učite se, živite, bodite borci za boljše jutri, za prihodnost svojih otrok.”

Ja, seveda, svojih otrok in sploh družbe.

Poznam nekoga, katerega starša sta bila oba alkoholika in sta tudi skupaj pila. Pa sta se skregala in mama je z nožem zabodla očeta do smrti. Mrtvega je imela v stanovanju kakšnih 10 dni in bila vsak dan pijana in se ni odzivala na klice in zvonjenje. Sosedi so poklicali policijo zaradi smradu ko se je širil iz stanovanja in sin in policija so vdrli v stanovanje in našli razpadajočega ubitega moža in totalno pijano ženo . Ni bila obsojena ker so odločili da je bila neprištevna. Nadaljevanje je bilo pa tako, da je ona potem še bolj pila ker je težko živela s tem kar je storila. In če z nekaj let so morali še enkrat vdreti v stanovanje ko je niso mogli priklicati na telefon, in ponovno se je širil obupen smrad iz stanovanja in našli so jo že čisto razpadajočo, izgleda da se je napila do smrti in potem razpadala v stanovanju čez poletje. Ta par ima dva odrasla otroka in oba sta se morala soočiti s temi tragedijami. Leta ina leta sta prosila starše naj ne pijejo pa ni nič pomagalo. Alkoholiki so egoisti. No zdaj ko sta pa starša umrla imajo pa otroci na nek način končno mir, glede na to , da so leta in leta živeli v strahu kdaj se bo zgodilo kaj takega kot se je.

Tudi moj oče je alkoholik. A bolj kot njemu, ki je bil nekako odsoten iz mojega življenja, zamerim mami. Od nje nisem prejela nobene ljubezni, čeprav sem jo tako zelo potrebovala. Dotike sem srkala kot spužva vodo.Zavrgla me je, ker ni zmogla dati. Ker ni znala. Do nedavno se mi je smilila kot žrtev pijanca. Zagovarjala sem jo in gojila čustva do nje. Sedaj vem, da ni vredna. Nič mi ni dala, danes je zame tujka, čeprav poskuša uveljavljati svojo voljo pri moji herki. Male otročičke je imela zmeraj rada. Dokler ne zrastejo in ne razvijejo potreb po čem kompleksnejšemu od pestvovanja.
Je tako zelo narobe, če mame nimaš rad?

moj blog[/url]

NE ni narobe. Na žalost si ena izmed mnogih, … vidiš, da se nočejo o tem niti pogovarjati. Žalostno je to , ko doživiš v svojem mladem življenju, ne moreš se branit niti upret . Upam, da si sedaj že odrasla ženska in da boš nekoč boljša mati. Bodi pokončna, razumna , trmasta,vstrajna,…srečno !

Spoštovana HaNa,

Hvala za vaš prispevek, v katerem ste podelili svoj pogled, svojo resničnost, del sebe. Vprašal sem se, kje vi vidite težavo?
Iz teksta sem si poskušal odgovoriti, da vidite problem v tem,da vam mati ni nudila to, kar ste potrebovali in problem v negotovosti do sebe na področju , če mame nimaš rad.

Gospa HaNa, kljub temu kar ste napisali je najprej potrebno pogledati v to o kom govorimo. Seveda o vas. Kdo pa ste vi? Ste se že spoznali? Se cenite, spoštujete, ljubite…? Kdo ste vi?
Vsakemu človeku je najprej potrebno, da spozna sebe, šele nato lahko živi sebe. Danes niste več to kar ste bili, danes ste to kar postajate. To je zakonitost v katero smo vsi ljudje položeni. Ob tem dejstvu ostane vprašanje kako zelo je pomembna moja preteklost, oziroma dejanja, ki sem jih v preteklosti doživel od staršev ali kogar koli?
Pomembna je le toliko kolikor nam je pustila dobrih ali slabih posledic, nič več. Torej preteklost je le to in ni še isto dogajanje danes. To kar je v preteklosti se nam ne dogaja danes. Kako torej ta danes živeti kot danes in ne kot preteklost?
Tako, da upoštevam zakonitosti v katere sem položen, tako da spoznam resničnega sebe in ga živim. Negativne posledice iz preteklosti me ranijo do te mere, da začnem verjeti da sem to in ono, vse drugo prej kot pa resnično to kar dejansko sem. Kako bom potem resnično živel sebe?
Npr. mati, ki je spočela otroka posiljevalca poroča, da ji ni za živeti, da bi najraje izgubila otroka…, da nima več dostojanstva…
Vso to poročanje je posledica negativne preteklosti. Gospe se je po hagioterapevtski metodi omogočilo, da je spoznala resnično sebe, da je ona dostojanstvo, ne da dostojanstvo ima in, da je to dostojanstvo ranjeno in se lahko zaceli, tudi če ostanejo brazgotine, da se zaceliti.
Gospa je spoznala pomen LJUBITI SEBE KOT nekaj dragocenega, vrednega, neponovljivega, … STOPILA JE NA POT ZDRAVJA!
Gospa HaNa, pri vas vidim kot težavo to, da se še niste poslovili od preteklosti, da še niste srečali sebe in zaživeli, da še niste spoznali moč, pomen odpuščanja sebi in drugim.
(To je moja diagnoza)

Pot, ki jo vidim kot pod do zdravja, osebne svobode, resnične radoživosti:
Ga. HaNa, spoznajmo kdo je pravzaprav človek.
Kdo ste vi? Ste vi roka ali roko imate? Vi glavo imate ali ste vi glava? Vi imate misel ali ste vi misel? Imate vi čutenje ali ste vi čutenje? Kdo in kje ste torej vi?
To kar je telesnega in psihičnega ste vi kakor vsak človek prejeli od svojih staršev, to kar ste vi, to kar ste vi oseba, vi obstoj življenje sebe, pa ste prejeli od življenja, od stvarnika ki je življenje, ki je dober, ki je ljubeč, ki je oseba. Ja, on si vas je želel še preden ste bili spočeti.
Kdo je on? On je obstoj , bivanje, prisotnost, dobrega. Je absolutno dobro, ki dela samo dobro in vi kot oseba ste od njega. Torej v sebi kot osebi nosite del tega kar je ljubeče, dobro, plemenito… Pa vi, jaz… mi… živimo to, ta del sebe, kar v resnici in v bistvu smo, ali se raje zatekamo v zamere, mržnje, ki nas oddaljujejo od svojega bistva, oddaljujejo od mene samega in sem ujet sam sebi… in je nekaj le telesnega in ne nekaj kar jaz sem.
Želite biti zdravi? Kaj želite?
Potrebno je spoznati sebe stopiti na pot, da se vzljubite in si preprosto priznate, da ste vredni dobrega, zdravega svobodnega življenja.
Poglejmo v zakonitosti v naravi, v vesolju, v človeku… Vse je tako dobro zastavljeno, osmišljeno, da nam jasno pokaže, da je ta stvarnik resnično dober, plemenit, ljubeč…
Če človek v svoji svobodni volji nebi tako grobo negativno , tako proti zakonitostno ravnal, bi bila narava v pravem prvinskem ravnovesju- tudi sam človek.
Že znanstveniki, nevrologi odkrivajo, po raziskavah pričujejo, da je več kot 70 % vzrokov za človekova obolenja ravno na duhovnem področju.
Torej to kar človek v samem bistvu kot oseba je, je duhovna dimenzija, je duh, ki prežema telo v vsak najmanjši delček celice, duh, ki prežema psihično področje, zato je človek DUHOVNA DUŠA, ki se zmore za razliko od ostalega živega sveta moralno odločati.
Spoštovana HaNa, vabim vas, da stopite v proce odpuščanja svojim staršem, kajti le tako boste V SEBI naredili prostor, za nekaj svežega, lepega, prijetnega. To je ljubezen. Potrebno je le zaživeti v ljubezni. To pa zmoremo takrat, kadar odpustimo ( od pustimo, kot bi nekaj v roki od pusti – li). Bolj ko človek nekoga mrzi, bolj ima po POTI MRŽNJE ODNOS S TO OSEBO in sam v sebi trpi. Dovolj ste se mrcvarili in prepuščali mržnji, stopite na pot zdravja, dovolite si zaživeti sebe kot svobodno osvobojeno osebo, saj ste za let ustvarjeni.
Odkrijte v sebi talente in darove, ki so v trenutku spočetja položeni v vas. Uporabljajte jih, veselite se nad njimi…To je smisel življenja.
Pomembno je, v kaj in koga prioritetno gledamo.
Če gledam v svojo senco in ji poskušam ubežati, varam samega sebe in živim v laži. Vi zmorete zaživeti svobodni od preteklosti, dovolite si to , omogočite si to z odpuščanjem na tem kar si očitate in z odpuščanjem ostalim ljudem, za katere menite, da so vas prizadeli. Ta trenutek je pomemben, da zaživite sebe, ta trenutek je odvisen od vas in vaše želje, da zaživite tisto resnično HaNo.
Joj, ko bi se zavedalo kako dragoceni ste v svojem bistvu, kako lepi ste v svojem bistu, saj je to bistvo od lepega, dobrega… Tam pa je dobro, je ljubezen, je življenjska moč, ki nam daje pogum za odločni naprej.
Želim vam, da vzljubite sebe, da boste zmogli ljubiti druge.
Vi ne potrebujete nobenega potrjevanja od drugih, da ste lepi, dragoceni… Ne glede na mnenje drugih je dejstvo, da vi to ste, ker se lahko zavedate, da ste od dobrega, iz- od absolutne vesoljne Ljubezni ki je oseba, duh Stvarnik.
Vzpostavite odnos z njim. On ni energija šviga švaga, On je oseba, s katero je možen odnos, komunikacija. To zmore človek takrat, ko gre na duhovno raven, ko živi tudi ta del sebe kar je duhovnega, ne le racio- razumskega.
Joj kako zelo vam želim, da stopite v proces odpuščanja in pripravite v Sbi prostor za vesoljnoi ljubezen. Spoznali boste, da je to pri vas že bilo. Takrat boste vedeli, da ste na pravi poti.

Mir in dobro vam želim.