nehati ljubiti
Ni plehko,le preračunljivo.
Kupovanje obvladaš. Kdo plača?
Rugelj bi rekel takle: nujno potrebna celostna preobrazba OBEH.[/quote]
Jaz osebno tu nisem zaznal preračunljivosti. Moje razmišljanje: je skrb za družino preračunljivost? Je kuhanje preračunljivost? Je skrb za partnerja preračunljivost?
A to pomeni, da življenje iz ljubezni ni možno?
Kdor ne priznava ljubezen (o tisti notranji magnetni energiji) in razmišlja o partnerskem odnosu, kot neki hladni preračunljivosti je to zelo površno gledanje.
Ali je res veliko ljudi, ki ne čuti ali vsaj verjame v ljubezen? Ali res živimo v hladnem svetu, kjer vsi samo nekaj iščejo zase?
jonson, na žalost je veliko takšnih ljudi. ampak smo tudi izjeme, ki verjamemo v tisto nekaj več od hladnosti, koristi in preračunljivosti. pa smo daleč od tega, da bi verjeli v slepo ljubezen, v sneguljčice in pepelke.
Ah, Jonson, ti pa res nimaš razumevanja za človeka. Imaš pa natančna mnenja, ki temeljijo na etiki. Vendar etika ni izvedljiva. Etika je sad dejanj in ne dejanja sama.[/quote]
Seveda, da imam razumevanja, hkrati pa odločno pojasnjujem kako je treba živeti.
Če bomo samo razumeli, ne bomo nič napredovali. Če pa bomo samo zahtevali bomo naleteli na odpor. Oboje je potrebno.
Etika o kateri jaz govorim je teorija in so hkrati dejanja. Oboje. Lahko tudi razložim, vendar bi zašli s teme.
Seveda, da vem, v kakšen svetu živimo. In ni mi nikoli bilo lepo živeti v tem grobem svetu.
Ravno zato smo tu (vsaj tisti, ki se tega zavedamo), da ta svet dvignemo iz blatne preračunljive materije v svetlobo ljubezni.
Zato pa se moramo naučiti biti stabilni v sebi. Ko smo stabilni, takrat pokažemo, da je mogoče živeti v toplini ljubezni. Ko smo stabilni dvomljivcem, pesimistom kažemo, da ljubezen obstaja in da etika ni neka pravljica ampak realnost, ki čaka, da se (iz časovne perspektive) izrazi v prihodnosti (čeprav je vedno tu).
Zato pa pravijo: bodi tu in zdaj! Ker realnost (ki jo pesimisti in črnogledi ne vidijo) je tu, le da ni izražena v dejanjih.
Ampak dajmo se vrnit na temo: nehati ljubiti.
Zgoraj je “vemsamozase” opisovala svoj odnos in ljubezen v odnosu. Omenila je, da partnerja spoštuja, ampak ga ne ljubi.
Zato se mi je zastavilo vprašanje: kaj pa je ljubezen?
Ker če ne vemo kaj je ljubezen, kako pa vemo, da ne ljubimo več?
Ni nujno, da ne ljubimo več, le ni več strasti in zaljubljenosti, ampak med partnerjema zdaj vlada drugačna bolj umirjena ljubezen, kot spoštovanje mogoče.
Partnerski odnosi gredo skozi faze razvoja. Zaljubljenost mine, strast mine, in ljubezen postaja zrela. Verjetno nastane problem, ko smo v procesu prerajanja ljubezni, pa tega ne vemo in mislimo, da izgubljamo ljubezen.
Mogoče bo ta video kaj pomagal:
Tako, da ni nujno, da res ne ljubimo več, le nismo znali slediti fazam dozorevanja ljubezni.
Ne, nisem edini. Samo malo smo nekam zašli v pogovoru, tako, da zdaj zgleda, kot da sem edini.
Mene žene znanje. Jaz pač hočem vedet in razumet. Iščem odgovore. In ker iščem, potem sčasoma najdem.
Poznamo človeško modrost, obstaja pa tudi duhovna modrost (tisto, kar presega živalsko v človeku).
Zelo veliko ljudi ima človeško modrost, malo manj pa jih pozna duhovno modrost.
Ko meditiraš na dušo, si pridobiš intuicijo, znanje o vsem. Ker duša je edina realnost, iz duše vse izhaja, ker je kot sonce, ki daje toploto, gravitacijo in svetlobo, da sončni sistem sploh obstaja. Iz duše izhaja zakon ljubezni, duša je ljubezen.
In človek je tu na zemlji zato, da se izrazi (svojo dušo). In ker je duša ljubezen, je naš splošni namen izraziti to notranjo ljubezen, ki je v čisto vsakem izmed nas. Odnosi so priložnost, da se naučimo živeti “pravilno”, kar pomeni živeti iz duše.
Johnson spoznavam,da si ti ena zanimiva oseba.Lepe misli si tukaj natrosil,a živeti jih,je velikokrat velika,velika umetnost.Vsaj za večino.
Se strinjam v tem,da so odnosi tisti,ki nam dajo priložnost,da se naučimo pravilno živeti.
vsak izmed nas rabi svoje izkušnje,katere ga kalijo.Enim je nekaj kar dano,kar pade jim v naročje in se sploh ne zavedajo,kaj more narediti nekdo drug za isti cilj.
Naši avtorici bi rekla tole:vem,da ti ni lahko,nasprotno si na neki točki,na kateri se še iščeš.To,da si bila prevarana,je zate nekaj novega,nekaj,na kar človek ne more biti kar tako pripravljen.Globina tvojih čustev in globina čustev tvojega moža je tisto,kar bo na koncu odločilno za vajino skupno nadaljevalno pot.O tem,naj nihče ne odloča,razen vaju,ali sta za skupaj ali ne.Vrednost vajinega odnosa in ljubezni bosta pretehtala vidva z vseh zornih kotov.Ne mi,ker vaju ne poznamo.A čutim,da je vredno,da ni vse umrlo,še tli ogenj.
Človek se potem nekako prebudi,poglobi v sebe,v svojo notranjost in išče vibracije instinkta.
Jaz te razumem,da si psihično manj stabilna.Te čustveno premetava,ker po eni strani čutiš,da ni vse umrlo,po drugi strani se trudita priti nazaj v lepše čase.
Zgodilo se je in ni kaj spremeniti iz te preteklosti.Važna je prihodnost,katera bo nosila žal tudi ta madež.Pozabiti se ne da,se pa da živeti naprej z izkušnjo več,kot bi si ti sama želela.Če bosta uravnotežila odnos eden do drugega,temu madežu ne polagaj velike teže,ker potem je to breme,ki te bo počasi,a zanesljivo hromilo.
Še to bi ti rekla,da nisi labilna oseba,če ostajaš še skupaj naprej z možem.Si močna,odločena v dvoje,da je vredno preizkusiti in poiskati še tisto,kar ostaja neobdelano na dnu vajine duše.
Tudi vidva bosta zdaj imela posebno vrsto doživetja,ki ga nekateri nikoli ne odkrijejo,ker je vse tako površinsko.Upam,da si me razumela,kaj sem ti hotela s tem povedati.
Lep pozdrav!
Glede bolečine še nekako razumem. Kljub temu pa se mi zdi taka reakcija tudi svojevrstno bežanje od svojega dela odgovornosti za odnos v njunem razmerju.
O njegovem varanju pa sem že prej napisal, da je je to bilo bolj kot ventil in ne v smislu reševanja. Čeprav, po drugi strani, se nekako zdi, da je bil tak razplet morda celo neobhoden, da so se odnosi premaknili – na bolje. Vprašanje je, kdaj bi se in kakšne bi bile posledice, če do tega ne bi prišlo.
Izbira je bila obojestranska. Se ti ne zdi? Ločujejo pa se ljudje najbrž tudi ne kar od danes na jutri. Tudi odločitev za to mora dozoret. Prej pa, če že kaj drugega ne, ljudje upajo na izboljšanje.
Ne, nisem edini. Samo malo smo nekam zašli v pogovoru, tako, da zdaj zgleda, kot da sem edini.
Mene žene znanje. Jaz pač hočem vedet in razumet. Iščem odgovore. In ker iščem, potem sčasoma najdem.
Poznamo človeško modrost, obstaja pa tudi duhovna modrost (tisto, kar presega živalsko v človeku).
Zelo veliko ljudi ima človeško modrost, malo manj pa jih pozna duhovno
modrost.
Ko meditiraš na dušo, si pridobiš intuicijo, znanje o vsem. Ker duša je edina realnost, iz duše vse izhaja, ker je kot sonce, ki daje toploto, gravitacijo in svetlobo, da sončni sistem sploh obstaja. Iz duše izhaja zakon ljubezni, duša je ljubezen.
In človek je tu na zemlji zato, da se izrazi (svojo dušo). In ker je duša ljubezen, je naš splošni namen izraziti to notranjo ljubezen, ki je v čisto vsakem izmed nas. Odnosi so priložnost, da se naučimo
živeti “pravilno”, kar pomeni živeti iz duše.[/quote]
jonson si ti morda župnik? malo za hec malo za res….
deluješ namreč tako (ni mišljeno ironično) je pa bila to moja prva misel ko sem prebrala tvoj post na moje vprašanje “obstaja prava ljubezen;več kot enkrat” Govoriš o tem da je najbolj pomembna duhovna ljubezen, ki je edina prava in edina, ki človeka popolnoma zadovolji. Strast pa minljiva in brezvezna. Saj drugače je več ali manj vse kar napišeš zanimivo in poučno…ampak zdi se mi ko da še nisi spoznal ta prave ali zaradi kakršnih koli razlogov ne priznavaš partnerske ljubezni.
Ne, nisem duhovnik. In si dobila napačen vtis, ko praviš, da ne priznavam partnerske ljubezni. Le zakaj si to razumela?
Samo preusmeril sem te na to, da obstaja še globlja ljubezen. Kako naj ji rečem drugače, kot duhovna ljubezen?
Ta globlja ljubezen je mogoča tudi med partnerjema. Če kdo to še ni doživel, potem pač ne ve o čem govorim.
Ali se vam še ni zgodilo, da ko podaljšujete strast se ta spreminja v nekaj globljega?
Kolikor berem, se mi zdi, da si zelo daleč od tega, da bi odgovore res našel. Bolj deluješ kot da si jih razlagaš tako kot ti ustreza.[/quote]
A to rečeš kar tako brez kakšnih argumentov?
To isto lahko jaz napišem zate (brez argumentiranja): kolikor berem, se mi zdi, da si zelo površen v življenju in dvomim, da lahko dojameš prave odgovore.
Vedite da definicije ljubezni sploh ni, je pa lahko izražljiva na miljon načinov. In spet naslednja delitev: čut ljubezni je odvisen od posameznika, oz. tudi obdobja, v katerem TRENUTNO je (zaljubljen, razočaran,..). Je potrebna še kaka formulacija, ki ne obstaja ? Globja ljubezen ? Le v sferi, ne realnosti !
Življenje živimo iz preprostega razloga ker smo živi, način in cilji so v domeni posameznika. Če že prideš iz peskovnika preko delikatne pubertete, šolanja ali ne do partnerstva, družine ali živiš solo, v vsaki taki vlogi se moraš znajti, prilagoditi, skratka – plavati ! Rabim recimo kukarsko knjigo, ne knjige ki me bo “učila” o življenju, preprosto rečem – raje gledam Daktari.
neumnost in golo posploševanje. ni v vsem, kar je vredno poželenja, tudi greh in propad.[/quote]
Saj ne gre za greh. Gre za spoznanje, da strast naredi človeka slepega. Zamegli razsodnost.
Strast je varna samo znotraj odnosa. Saj vsakega prime strast. Ampak naj bo znotraj odnosa, ker drugače boš kaj naredil, s čemer boš prizadel partnerja.
neumnost in golo posploševanje. ni v vsem, kar je vredno poželenja, tudi greh in propad.[/quote]
Saj ne gre za greh. Gre za spoznanje, da strast naredi človeka slepega. Zamegli razsodnost.
Strast je varna samo znotraj odnosa. Saj vsakega prime strast. Ampak naj bo znotraj odnosa, ker drugače boš kaj naredil, s čemer boš prizadel partnerja.[/quote]
pa še kako paše, da ti strast zamegli razsodnost. seveda jonson, tudi jaz govorim o odnosu.