ljubosumje brez osnove…
A včeri si menjala cifro? Ker predvčerajšnjem in dan poprej si imela še staro (sklepam pač iz tega kar si napisala 7. in 8.6.) :))))
Ej, glej, sej men je vseeno… Tud, če si zdaj to pač napisala zato, da ne izpadeš kot si, mi je vseen… Ker v končni fazi: ti imaš problem, ne jst… 🙂
Po mojem mnenju je tvoj problem ta, da se še zmerom ukvarjaš z njim in to preveč. Stalno se sprašuješ kaj je z njim narobe, zakaj je on tak, zakaj ti še zmerom piše, kaj žene takšne ljudi itn. V razmerju nosita odgovornost oba, on je odgovoren za žaljivke, posesivnost, ti pa za to, da si jih sploh prenašala. Si se morda kdaj vprašala čemu?
Floating, številko sem zamenjala v sredo, ker sem v torek dobila dokončno potrditev za zaposlitev naslednje leto, tako da si nisem tega izmislila, sicer je pa tudi meni nepomembno ali mi vrjameš ali ne. Sama vem, da mi je veliko bolje, ko mi telefon ne zvoni non stop.
Samskaxx, najlepša hvala, da si vesela zame. Res je dober korak, sedaj imam službo in mir.
Hvala vsem za nasvete in pomoč. 🙂
metulj71..res da berem precej kasneje, upam da se je kaj razresilo na tvoji strani! vsi k tako veselo kritizirate in obsojate rajsi bodte tiho in veseli da se niste bli v taki situaciji.ni tako lahko kot se slisi..ce si imel nekoga res rad in ja bil tudi sam malo obseden (drugace si ne morem razlagati zakaj se nisem dokončno obrnila takoj, ker pred tem sem imela zelo visoko samospoštovanje in nisem popuščala niti pike)
ce bo se komu mogoce kaj prav prislo naj se svojo zgodbo dodam:
torej imela sem identicen problem s tipom..zdaj je leto in pol okoli in se počasi umirja (imela sem to (ne)srečo da ni iz slovenije, po eni strani bi ga premlatila in mislila sem si da mogoče bi ga celo ubila ce bi ga videla, tako sem ga sovrazila – dejansko prides na vojno polje kjer si ti in tvoji prijatelji ali pa on – a po drugi strani je bolje da je dalec) čisto ista zgodba kot si rekla obsedeni smsi in maili cele dneve enkrat te ljubi drugic si prasica, govori kot da se se vedno menis z njemu pa ceprav mu ze mesece ne odgovarjas.jaz sem ga zablokirala povsod mozno pa je pisaril in zivce pil mojim frendom in jim grozil da jih bo ubil, ker mu ne pomagajo priti do mene (bil je predtem seveda tudi ljubosumen na njih).delal je fake profile in iskal luknje v security sistemih na raznih spletnih straneh, pisal tudi mojim frendom ki sem jih mela dodane in to pod mojim imenom.ampak lahko recem da ko sem zamenjala stevilko, da nisem vec vsak dan dobila po 30 bolnih smsov in ko je facebook koncno malo uredis privacy da mi ni mogel vec posiljati msgev in friend requestov se je pocasi precej zboljsalo in danes me niti ne gane vec (konec koncev sreca da ni iz slovenije!).ceprav tudi ne bom nikoli sigurna da bom lahko zivela v miru..nikoli ne bom popolnoma zaupala da se ne bo kje pojavil in se ne bo znova začelo, in predvsem da ne bodo ogroženi moji najbližji! ampak vsaj psihično me ne izževa več vsak dan, k sreču sem mu vzela to moč.
ko je človek tako bolan in obseden je slep in živi v svojem svetu.ce se strinja s tabo ni to zaradi tega ker bi se zavedal kaj mu govoris ampak ker je njegov cilj da te obrne in dobi nazaj. trikrat sva sla narazen, ja nisem bla dovolj mocna in dvakrat me je potegnu nazaj, da bo boljsi in da za naju in blabla hvala bogu tretjic je bilo dokoncno. res me je kdaj zvilo, na sreco sem imela dobre prijatelje ob sebi. vcasih sem tudi izgubila zivce in ga nap*** ampak vse to se je tudi obrnilo proti meni, pritisnilo njegove dodatne obcutljive tocke in mu dalo tudi zagon da je se neka veza med nama saj se vedno reagiram nanj. in koncno do cesa sem prisla – najboljsa je ignoranca.ce mu karkoli odgovarjas pa tudi ce ga naderes in grozis in zalis nazaj je to samo reakcija kar tud hoce dosect.ne cakat s spreminjanjem stevilke in rezanjem stikov.kakrsenkoli stik se ima s tabo mu daje obcutek da te se lahko nekako kontrolira..odrezi vse in zivi dalje, ce se spet pojavi samo ignor in nic drugega drugace samo tebe psihicno izsesava in to on tudi nekako cuti kar mu je dodatna motivacija. – to je tudi rekel en psiholog ko sem gledala polnočni klub in sicer je bila tema prav obsedenost, gost pa je bil tudi mario ki je imel probleme z obsedeno oboževalko.
toliko za poduk ce je se kdo v taki situaciji..in kaj sem se dobila od tega obsedenca? da sem postala bolestno ljubosumna na svojega zdajsnega tipa, in ceprav se zavedam da nimam razloga je tezko iz tega – tako sem tudi naletela na ta forum. ob navalu ljubosumja se trudim pomiriti ceprav mi vedno ne uspe in usmeriti pozornost ter si govoriti pozitivne stvari o sebi in o tem kaj cuti do mene, vendar vcasih je obsedenost res slepa. upam da nekoč najdem izhod iz tega, ker je res grozno.
anyway glede tega ne vem pomagat tudi trugim a ce je kdo v taki situaciji kot je prva navedena naj bo mocen in se obrne..tudi ce so pomisleki, samo stran!! ignoranca in nic drugega ne zaleze! ne podlezite cemurkoli kar rece in ne pustite se sprovocirati ampak prekinite to psiholosko izžemanje ki si ga ne zaslužite. tudi če mu želite pomagati, zal ste zadnji ki mu lahko pomagate ker enostavno njegov odnos do vas ni zdrav vse kar dobi od vas je le hrana njegovi bolezni.
res ne privoščim nobenemu take izkušnje..
Makica živjo,
oprosti tudi ti ker tako pozno odgovarjam, amapk nisem bila veliko zadnje čase na MON-u zato nisem takoj videla tvojega odgovora na tole temo.
Ja, pri meni se je vse spremenilo, ko sem končno dojela da je treba odditi, da prej ne bo bolje in sedaj sem ……. hmmm čakaj…. da premislim…..po moje skoraj dve slabi leti stran od tega.
Sem pa na žalost na bivši službi ohranila stike z ljudmi, ki so imeli mojo novo številko, ki jo je seveda nekdo ki ni vedel celotne zadeve naprej in je prišla tudi do tega človeka. Sedaj nimam več stikov z ljudmi tam, ker sem pač sklenila, da je bolje tako, da je moje življenje samo moje.
Žal je tako da je bilo prvo leto ko sem šla stran, konstanstno skoraj smsi, klicanje, menda celo vožnje skoraj do mojega doma, maili…. Ignorirala sem vse skupaj in tako je potem izvenelo, lani poleti spet na polno smsi, klici…………. potem sem pa mal znorela in dvignila telefon enkrat (pred najpomembnješim izpitom za po diplomi) in povedala svoje, kar je pa seveda samo poslabšalo vse skupaj in je tip začel govoriti kot da sploh ne bi nehala, da naj mu pojasnim kje hodim itd itd. Takrat sem spet totalno utinila in ignorirala vse skupaj……….. Morem rečt da je mir, ampak recimo vsake dva meseca dobim en sms. Enkrat da me ljubi, da me vedno bo, ali lahko še kaj naredi…. potem da mi čestita da imam fanta (sicer ga žal nimam, ampak sem mislila da je to dobro da mi bo dal vsaj mir, če misli da imam nekoga)….. potem prazne smse…
Res, še vedno sem isto dekle, sedaj se več smejim in nisem več tako nervozna vsak trenutek dneva ali me bo kdo pozdravil in se bom mogla zagovarjat ali imam oblečeno krilo……. Sem postala stara ……., to kar sem bila pred to izkušnjo. Še vedno pa priznam me boli ko se ljudje hecajo iz takšnih primerov, ker tudi sama prej nisem nikoli imela takšne zveze, ampak ko si prvič v tem pač ne veš kako je treba ravnati. Misliš in zaupaš ljudem, da se bodo spremenili, da razumejo, da te bolijo žalitve, ampak pač so ti ljudje dobri igralci in ti znajo gledati v obraz in ti naložiti vse živo, sam da ostaneš. ampak žal se zadeve nikoli ne spremenijo, ostanejo iste, po moje gre vedno samo navzdol.
Še vedno sem hvaležna MONu da mi je pomagal, ker človek od začetka misli, da je edini ki se mu to dogaja.
Tako kot pravi Makica, edina rešitev je ta da oddideš. Pa še to gre postopoma po moje, nisi takoj rešen.
Lep vikend.
Odvisno. To kar je pisala avtorica, je bolano ljubosumje. Sem imela podobnega idiota, s tem, da se je z njegovim ljubosumjem začelo, ko je sam postal nezvest. Kako je zgledalo zadnje leto pri nama? Vsak dan pregled klicanih in prejetih klicev.. kdo je to, zakaj me je klical/a, bog ne daj, da se nisem spomnila lastnika telefonske. Večerni izhodi, skupni, z najino družbo….cel večer sem gledala v tla, ker če sem samo pogledala kam drugam…kdo je to?kaj si imela z njim?si se fuk…z njim. Če sem imela “srečo” da ji bil še pijan, so se druženja s prijatelji (sami pari) ponavadi končali s pretepom, še na lastnega brata se je spravil. Potem še razna zalezovanja, čakanja pred službo…
Ampak imela sem veliko srečo. Imela sem dobro družbo…prijateljice, ki so mi dale pogoj….ali on ali one. Odločila sem se za njih. Je bilo težko nekaj mesecev, priznam. Sploh ker je zmanipuliral z vsemi in sem na koncu bila jaz kriva za vse. Ampak ko gledam nazaj…to so bolani ljudje. Še sedaj po 15.letih me spremlja njegov živalski pogled, ko sem mogla poročat o tem s kom sem se pogovarjala in zakaj…
Tisti, ki pravite, da je egositčno od nas, da jih pustimo. A res mislite, da se nismo potrudili? Da se nismo pogovarjali? Da nismo prosili,se spremenili, se poniževali in se poskusili prilagajat in pomagat?
No in ta fant je pri naslednji punci delal vse isto…fizično in psihično izsiljevanje, ljubosumen na najboljše prijatelje. To so bolani ljudje in pika.