Kako zaščititi otroka?
Pozdravljeni!
Sem mati samohranilka s triletnim otrokom. S partnerjem in otrokovim očetom sva se pred nekaj tedni, ko mi je le-ta priznal, da ima že nekaj časa razmerje z drugo žensko, razšla.
Otrok je z očetovim privoljenjem ostal pri meni, medtem ko ga oče obiskuje skoraj vsak teden. Vseeno se je v tem času izkazalo za nemogoče, da bi se sproti dogovarjala o obiskih – bivši partner kljub vsem vnaprejšnjim zagotovilom ne prihaja po otroka ob uri, za katero sva se dogovorila ali pa otroka vrne domov tudi do uro in pol kasneje kot sva bila domenjena, poleg tega me vedno presliši, ko mu poskušam povedati, da z otrokom ni vse v redu (izbruhi agresije, živčnost, jok, nespečnost), ko se vrne iz obiska pri njem. Zgodilo se je celo, da je pol ure pred zadnjim obiskom (ko naj bi drugič prespal pri očetu) dobil drisko, potem pa, ko je prišel oče, začel jokati in se upirati, da ne gre z njim. In ker nisem hotela, da gre na pot v takem stanju, sem ga mirila in prepričevala, da se bosta z očetom imela lepo, medtem ko je oče tiho stal zraven, potem otroka vzel in šel.
Sem otroka v takšnih primerih sploh dolžna predati očetu oziroma do kje sega meja tolerance?
Prav tako se mi ne zdi pošteno, da najin odnos (ki naj bi ga sedaj – vsaj z moje strani – zgradila in vzpostavila zgolj samo kot starševski odnos) in odnos, ki ga ima (oz. naj bi ga imel) bivši partner do sinaposkuša krojiti njegova mama. Po vsakem njenem telefonskem klicu, ki (naključno?!) sovpada oz. sovpade z najinim dogovarjanjem o naslednjem obisku, imam občutek, da hujska sina, saj potem poslušam očitke bivšega partnerja oziroma ugotovitve, do katerih je prišel skupaj oz. s pomočjo svoje mame in ki skoraj vedno mečejo slabo luč name. Moje mnenje kot mnenje otrokove matere ga nasprotno prav nič ne zanima, čeprav mi je še ne tako dolgo nazaj priznal, da si boljše mame za svojega otroka ne bi mogel želeti.
Najhuje pri celi stvari je to, da je skozi ves ta čas postajal vedno bolj zasvojen z marihuano, tako da je v obdobju pred ločitvijo dnevno pokadil 3-5 jointov, večinoma skunka, ki ima nekajkrat večjo vsebnost THCja kot navadna trava. V takem stanju mu vožnja ni predstavljala nikakršnega problema, pa tudi drugače je vedno vozil vse prej kot varno in v skladu o omejitvami. Vse moje prošnje niso zalegle ne prej, še manj pa sedaj, ko imam občutek, da včasih, ko pride po otroka, ni najbolj trezen.
Socialni delavec mi je povedal, da sem glede tega nemočna, ker samo uživanje ni prepovedano in ne more vplivati na dolžino obiskov otroka pri očetu. Kaj potem sploh lahko naredim, kako lahko zaščitim otroka? Do sedaj me bivši partner ni poslušal, še manj upošteval, zato dvomim, da se bo v prihodnje sploh kaj spremenilo – vedno ko mu bom otroka oddajala čez vikend, bom trepetala, da se mu v času, ko bo pri očetu, slučajno kaj ne zgodi.
Strah me je, da bo na CSD, kamor sedaj greva, ker drugače enostavno ne gre več, dogovor, ki naj bi ga sklenila dokončen in konec koncev mogoče tudi napačen in krivičen do otroka, pa se stvari naknadno ne bodo več dale spremeniti. Sicer se mi do otroka zdi pošteno, da se kljub vsemu z očetom videvata vsak teden in imata možnost vzpostaviti odnos, ki ga do sedaj (zaradi očetove stalne odsotnosti, pomanjkanja interesa in samoiniciative na njegovi strani) še nista. Bi bila pa seveda veliko bolj mirna, če mi otroka zato ne bi bilo vedno potrebno poslati tako daleč, še posebej ker nikoli ne bom mogla biti popolnoma sigurna v očetovo treznost in posledično samo varnost otroka v času,ko bo oče odgovoren zanj.
Kaj se bo zgodilo, če se ne bova mogla sporazumno dogovoriti o obiskih (kaj pa počitnice in prazniki poleg vsakotedenskih obiskov, kako določiti to področje ter kaj se zgodi v primeru, če je otrok bolan)?
Skrbi me tudi, kaj storiti, če se bodo problemi po otrokovi vrnitvi iz obiskov pri očetu oz. njegovih starših nadaljevali ali celo stopnjevali? Bi bilo mogoče najbolj pametno najprej poiskati strokovno pomoč in se šele naknadno dogovarjati o obiskih? Kam naj se v tem primeru obrnem po pomoč?
In še ena stvar, kaj lahko storim, če bo na najino srečanje s socialno delavko s seboj pripeljal svoje starše ali mogoče celo odvetnika? Ali v takšnem primeru lahko prestavim srečanje (ker bi bil to zgolj poskus čustvene manipulacije, saj sedaj ni več popolnoma prepričan, da ne bom obelodanila njegove odvisnosti) na kasnejši datum?
Že vnaprej se vam najlepše zahvaljujem za vaš odgovor in vam želim prijazen dan.
Ajda
Draga Ajda!
Tvoje pismo opisuje izredno težko situacijo, ki jo doživlja mnogo otrok in ločenih staršev. Obstaja pa neka razlika med temi primeri in tvojem. Sama izredno zrelo, preudarno in razumsko gledaš na stvar. Zavedaš se pomembnosti stikov sina z očetom in otroka ne uporabljaš za manipulacijo z bivšim partnerjem. To je izrednega pomena predvsem za otroka. Kljub vsemu pa ne moreš izstopiti iz vloge matere, ki je ves čas na preži, da se njenim otrokom ne more nič zgoditi. Pri tebi je toliko težje, ker obstajajo realni razlogi za to, ker kot praviš, je bivši mož odvisnež od lahke droge.
Pojavlja se mi nekaj vprašanj in dilem. Kot prvo se sprašujem, ali se bivši mož tudi v času, ko mora skrbeti za otroka, ne zaveda odgovornosti. Vožnja pod vplivom psihoaktivnih substanc ni dovoljena in če on to krši, ne krši samo zakona o prometu ampak krši svojo moralno odgovornost do otroka. To ni majhna in nepomembna stvar. Na CSD zahtevaj, da se tvoja izjava o tem vzame resno. Na srečanje vzami nekoga, ki ti bo stal ob strani in potrdil tvojo izjavo. Tu govorimo o zaščiti otroka in ne neumnostih, ki si jih privošči bivši mož! Vztrajaj in povej svoje pomisleke. Naj jih zapišejo kot izjavo za zapisnik. Ne pusti, da živiš v strahu, kdaj bo kaj narobe.
Na tem srečanju se boste tudi dogovorili o dnevu, uri in trajanju obiskov, kdo pride po otroka, kdo ga pelje nazaj, kako med prazniki in počitnicami. Napišete lahko natančne ure in tega se morate vsi držati. Lahko se dogovorite tudi kako takrat, ko se nekdo dogovora ne drži in kakšne so posledice.
Bolan otrok ne more potovati oziroma to zanj ni najbolje. Razmislite o svojem idealnem urniku pred srečanjem.
Glede zdravstvenih težav otroka pa toliko. Notranji občutki se lahko odražajo tudi na telesni ravni, v obliki zdravstevnih težav. Sin notranjo stisko tako projcira. Možno pa je tudi, da čuti vašo čustveno stisko in to vpliva nanj. Nekateri strokovnjaki otrokom pripisujejo neverjetne zmožnosti zaznavanja in čutenja. Razmislite tudi o tem.
Glede starih staršev pa toliko. Nikoli jim niste bili dolžni polagati računov o svojih korakih, še posebno pa ne sedaj, ko sta ločena. Če mati že zmore vplivati na svojega sinčka, pa se ji vi ne smete pustiti. Glavo pokonci! Nobenega nič ne briga, kako se bosta dogovorila vidva.
Ko sprašujete o obisku pri strokovnjaku bi vam rekla le eno: NAJBOLJŠI STROKOVNJAK ZA OTROKA STE VI. Poskusite z veliko ljubezni do njega in če vam ne bo uspelo, potem poiščite pomoč.
Od ločitve je minilo le nekaj tednov. Noben izmed vas se še ni privadil popolnoma. Čez čas se bodo stvari umirile, prav tako odnos med vama. Ločitev je izredno stresen dogodek, ki potrebuje čas za predelavo.Vzemite si ga.
Tudi vam lep dan in še mnogo naslednjih. Andreja