Ravno to je poglavitni problem. Osebi pri 30+ let prav nič ne koristi tolažba v smislu “Bo že”; “Še nisi srečal taprave” ipd. Ej, on ima 32 let, d v a i n t r i d e s e t! Pa mu je najvišji dosežek doslej lupček na lička. Govorimo o stvareh, ki jih najmanj 90% ljudi izkusi najkasneje v zgodnjih dvajsetih letih. Če je 22-letnik povsem brez izkušenj, še nekako gre skozi, ni še nič izgubljeno, če pa je brez izkušenj (s tem mislim na to, da oseba še ni imela nikakršnih intimnih stikov) pri 30+ letih, je pa to samo indikator, da je nekaj narobe. Da je brez_punce povsem brez izkušenj, to zagovotovo ni zaradi tega, ker bi on čakal na pravo, temveč zato, ker ima že skrajne težave z vzpostavljanjem odnosa z žensko na višji nivo.

Katenjka, zadela si žebelj na glavico. Če je 16-letnik povsem brez izkušenj, “nikome ništa”, nekje po 20. letu se pa že začnejo kazat simptomi “sindroma” najvišji dosežek: lupček na lička. Vem kaj govorim, sem bil na istem. Imel sem 22 let, zaradi tega dejstva sem psihično bil čisto zdelan, ni minil dan, da se ne bi vprašal, kdaj bo prišlo mojih 5 minut. Vsakodnevno sem se spraševal, kaj delam narobe, da ne uspem osvojit punco. Nobene motivacije nisem imel. Samo to sem se spraševal. Potem se mi je pa nasmehnila sreča, ki je brez_punce žal še ni bil deležen. Verjemite mi, brez_punce je v nezavidljivi situaciji, v stanju, ki ga lahko razume le nekdo, ki je ali je bil na istem. Kaj mu pomaga služba, denar, avto in lastna streha nad glavo, če ga to dejstvo izjeda v duši.[/quote]
Zakaj se potem to meni nikoli ni dogajalo ? Ko sem našel svojo bivšo sem s tako zagnanostjo zagrabil priložnost kot nekdo, ki je že vsaj 10 punc imel za sabo. Sem pač očitno dovolj zbirčen, da težko naletim na tisto “tapravo” in če jo zagledam dobesedno navalim na njo in nisem zadovoljen dokler ne postane moja punca. Tukaj je samo vprašanje koliko si prepričan vase, da ti nekaj lahko uspe. To je pa kar brez_punce rabi, nekdo bi ga moral motivirat k temu in to seveda delamo že ves čas, dokler nista vidva priletela na forum.

Misliš, da jaz pa nisem z vsem žarom zagrabil priložnost?

Zakaj že?

In zakaj imam občutek, da kljub temu, da ste oz. smo napisali že preko 140 prispevkov, se situacija v kakršni je brez_punce, še lep čas ne bo spremenila? Roko na srce, če pri 32-ih še niti prvega poljuba ni doživel, potem to pomeni samo to, da ima res hude težave v odnosih z ženskami, ki jih tukaj na forumu ne bomo rešili.

Misliš, da jaz pa nisem z vsem žarom zagrabil priložnost?

Zakaj že?

In zakaj imam občutek, da kljub temu, da ste oz. smo napisali že preko 140 prispevkov, se situacija v kakršni je brez_punce, še lep čas ne bo spremenila? Roko na srce, če pri 32-ih še niti prvega poljuba ni doživel, potem to pomeni samo to, da ima res hude težave v odnosih z ženskami, ki jih tukaj na forumu ne bomo rešili.[/quote]
Pa kaj ta poljub skos omenjaš, kot da je to nevem kaj. Samo pravi trenutek mora biti in ko je pravi pa samo narediš, za to je pa potrebno včasih tudi dosti poguma, ki ga pa brez_punce očitno nima dovolj. Tukaj ni treba kaj dosti za filozofirat, POGUM je tisto kar njemu manjka, to je pa vse.

Ja, mene to tudi zanima.
Prepričanje, da ti nekaj uspe, je dobro imet, ko začneš delat neko tvegano stvar, ob kateri te je strah. Ne vem, če je njegova bodoča punca tvegana stvar, ki bi se je naj na začetku bal…
Motivirati, da se bo začel zanimati za eno punco izmed stotih, ki jih srečuje, ga bo morala tista punca in nobeni drugi zunanji dejavniki. To mora prepoznati v sebi sam in izključno zaradi nje ne pa zaradi vas tukaj (mladenic_ in jaz sva očitno antimotivatorja? ), ali zaradi prepričanja, da mora imet punco…
Pa mislim, da tega ne more, ker je zaveden s tem prepričanjem, zato se ne more sproščeno pogovarjati in razmišljati več kot 15 minut, in že študira, kako bi jo povabil ven. To bi znalo bit prehitro. Ne v vseh primerih, ampka v njegovem je to prehitro.

Napisal je konkretno situacijo. Na rosjtnem dnevu se je začel pogovarjat z eno punco. In potem je po 15 minutah postal živčen, ker je začel študirat, kako bi ji nakazal, da mu je všeč…Ja no ne vem, če mu je res bila všeč, ali si je samo mislil, da mu mora bit všeč, ker je punca, in ker je to priložnost. Všeč mu je bilo se pa pogovarjat z njo. In kaj je potem napravil? Začel je študirat, kako bi ji to nakazal, in tega ni mogel, ker je bilo prehitro, tega se je nezavedno zavedal, in stvar je propadla. In ti mu svetuješ, da bi moral bolj navalit…?
Jaz mu svetujem, da bi se moral še dalje na tak način pogovarjat, al pa poiskat iztočnico za kako drugo temo, se malo razit, pozdravit še koga drugega, in jo kasneje po možnosti poiskat. Ali pa tudi ne, nič ne bi bilo narobe, če ne…če ga ni ona, mogoče nista bila prava drug za drugega.
Poskušam si predstavljat sebe v njeni vlogi. Če bi mi bil simpatičen, bi verjetno probala kaj reči, da ne bi nastala tista mučna tišina..ali pa tudi ne bi mogla in bi se enostavno umaknila.
In bi bilo malo čudno, če bi v tem on rekel, da sem mu všeč. Ker bi bilo jasno, da je to rekel kr iz zraka…
Kaj bi pa po tvoje moral takrat naredit? Kaj bi pa nepravil ti? Jo prijel z dvema rokoma okrog pasu, z dvema za roke, z dvema za glavo…da ti ne bi pobegnila… in ji dal lupčka?
A nisi ti tudi napisal, da si ti tudi malo počakal?

Tista motivacija, o kateri pišeš, mora prit iz njega samega zaradi tiste dotične punce. In da jo bo on zmogel prepoznat, se bo moral najprej nevtralno pogovarjat s puncami. In v tem je ves problem. Če bo to dosegel edino s terapevtom, prav. Zna se pa zgodit, da bo preveč-napačno pričakoval od tiste terapije, in bo še samo bolj zmeden. Ker dobrega terapevta za svoje specifične težave je težko najt…

Jaz nimam tega občutka. Ni obremenjen z neuspehi, ni čustveno obremenjen z neko punco, ki mu je všeč, pa ne more bit z njo skupaj. Nobena ga ni prizadela. Po svoje mu zavidam, ker lahko čisto neobremenjeno verjame v ljubezen. On nima hudih težav v odnosih z ženskami, v ostalih prijateljskih stikih čisto konstruktivno funkcionira. Mogoče on ne napiše vsega, mogoče pa jaz res ne razumem. Ne morem si pomagat, meni se stvar sploh ne zdi nič tragična.

Sprehajaj kužka.
Prijavi se za tečaj salse, tanga.. Lahko iščeš tudi partnerico za plesni tečaj (ful zvez nastane)
Pejdi na jogo (tam so večinoma ženske).
Teči (srečeval boš kako ki teče).
Telovadi v naravi kje so ljudi.
Hodi na redno jutranje plavanje v tvojem kraju (če je reka, jezero, morje)
To so priložnosti, kje srečaš ženske.

Ker sem imela nenavadno vzgojo, sem spoznala nekaj ljudi z podobnimi problemi, kot so tvoji.

En sorodnik ni vspešen, je pa lušten za znoret, vsaka bi padla nanj dokler ne odpre usta za več kot pol minute. Nima timinga (reči ali narediti pravo stvar ob pravem času). Izpade štorast in nesamozavesten. Ti govoriš o pogrebu tvoje mame, on pa vpraša če se ti lahko dotakne joške (hehe, primer).

En kolega, ki fizično privlačen, psihično in mentalno zelo razvit, premija rekel bi. Uspešen človek v svojem delu, finančno neodvisen. Srečuje ženske, ukvarja se z vsemi mogočimi športi.. Njegov problem je ta, da preveč analizira vsak stavek pri small chatu. In potem okoli tega hoče debatirati, ker ne šteka, da so stvari ki jih poveš kar tako, ki nimajo takega pomena. Daje občutek, da je ti hoče biti na vsak način všeč in da je obupen, kot da si rešilna bilka, njegovo zadnje upanje.

Tretji ima neko potrebo biti kot brat, v vsemu te poučiti, pomagati da se razvijaš, da imaš občutek da nikoli nisi dovolj dobra. Se ti ne da biti zraven nekoga tako pametnega, četudi je privlačen.

Vpiši se, moja prijateljica lahko prileti nazaj v Slo če izve, da takšen še obstaja.

Lp, želva1212

Ko ste mi začeli dajati konkretne, uporabne nasvete, sem že dobil občutek, da smo na dobri poti. Po prebranem glede resnosti in globine problema pa sem se spet malo zamislil. Morda imate prav, da tega problema zlepa ne rešim sam, če ga do sedaj še nisem.

Ko takole razmišljam, se mi vsiljuje misel, da ste mogoče zgoraj pozabili omeniti še 4. možnost. In ta je, da pač nismo vsi za vse in da nekaterim partnerstvo pač ni namenjeno. Mogoče bi se moral sprijazniti s tem, da bom pač do smrti sam in nekaterih stvari nikoli v življenju ne bom izkusil. A kaj, ko ima človek hrepenenja, ki jih je težko ignorirati oz. uničiti…

Ker vidim, da nekateri spet omenjate pomanjkanje poguma in motivacije, naj še enkrat napišem, da ne gre za to. Glavni problem je še vedno (če povzamem): Kako se naj obnašam do punce, ki mi je všeč in kako ter s kakšno dinamiko se naj vrstijo dejanja, da ne bom ne prehiter – vsiljiv, ne prepočasen – torej da se ne bodo v nedogled vrstili samo neki pogovori, brez da bi se sploh kaj zgodilo?

Trenutno ne vem več, kaj bi še napisal, česar nisem že do sedaj. Zato se zaenkrat zahvaljujem vsem, ki ste si vzeli čas in napisali svoje nasvete in mnenja.

Ma kakšen pogum neki! Ok, morda mu tudi poguma manjka, toda kaj, a naj kar zagrabi žensko in jo poljubi? Bo po možnosti fasal klofuto, pa skoraj gotovo je, da bo to tudi vse, da ne gre pričakovat, da se bo razvilo kaj resnejšega. Katenjka ima prav, ko pravi:

To se mora zgoditi obojestranska privlačnost. Sploh se mora vzpostavit zaupanje, naklonjenost, šele potem pride kaj več.

Ni nujno. Če si bo omislil psa le zato, da bo lahko s tem spoznaval sprehajalke psov, se mi to zdi zgrešeno in egoistično. Psa imaš zato, ker ga imaš rad kot ljubljenčka, ne pa kot orodje za dosego nečesa.
Ples… sem obiskoval tečaj swinga, in tam je bilo pomanjkanje plesalk, tipov je bilo več kot žensk, tiste ki so pa bile, so že bile v zvezah. Toliko o tem.
Tek je povečini individualna rekreacija. Ko sem opazoval tekačice, so čisto vse med tekom bile zatopljene v svoje misli, po možnosti s slušalkami v ušesih.
Telovadba v naravi, to bi še šlo v poštev v kakšnem večjem mestu, mi pa ne vemo, od kod je brez_punce.
Kar hočem povedat je to, da vse kar si naštela, še vedno ni jamstvo, da bo spoznal kakšno žensko. Sploh pa je velika napaka, če se lotiš česa od naštetega z namenom, da boš tam spoznal nekoga. Tega se udeležiš prvenstveno zaradi sebe, ker te tek, ples ali pa plavanje veselijo.

To bi lahko čisto vsak izmed nas izrekel in bi se na koncu točno to zgodilo, do konca življenja bi bili samski.

Brez_punce, boljše odgovore kot dobivaš, v hujše psihoze zapadaš. Si v leru, občasno pa voziš že v rikverc. Tvoja samozavest je povsem na dnu in sploh ne verjameš, da si sposoben karkoli spremeniti. Jaz ti svetujem, da poišči strokovno pomoč, ker pri tebi gre za precej več kot to, da si sramežljiv do žensk. Imaš kronično pomanjkanje samozavesti, razen tega pa daješ občutek, da si precej depresiven. To pa več niso heci. Šele ko boš samega sebe zložil in postavil na noge, se loti žensk. To je namreč osnovna, ne moreš se tako zamorjen in pesimističen ukvarjati z ženskami, če hočeš pozitivne rezultate, moraš vanje verjeti, ti pa verjameš le v negativne.

brez_punce:
Henry Ford je nekoč rekel: Če misliš da nekaj lahko storiš, ali če misliš da nečesa ne moreš storit… Prav imaš v obeh primerih.
Oziroma, če si kaj na Star Wars mahnjen: Do or do not. There is no ‘try’.
Če misliš, da imaš problem, potem imaš problem.
Če misliš, da te pomanjkanje izkušenj iz spolnosti ovira, potem te to ovira.
Objektivno, kot se mi zdi je že bilo omenjeno, to ni ovira in lahko komot se probaš vrečt v kakšno posteljno avanturo s kakšno, ali konec koncev plačaš. Ampak potem boš samo našel problem v nečem drugem in spet vrtel simulacije v glavi 4 mesece.

Kako se obnašati do punce, ki ti je všeč? Najprej odgovori, kar sem gor, kako se obnašaš do punce, ki ti ni všeč! Potem se začni do tiste, ki ti je všeč, obnašati drugače kot do ostalih! As simple as that.
O dinamiki ti ne more nihče nič pametnega povedat. Eni se dajo dol po prvem večeru, eni rabijo mesece…
Isto je s temi “kaj naj rečem?” Lahko si tolk štorast, da se direkt pred njo spotakneš in zletiš na nos ko konj in bo bolje, kot to kar počneš sedaj (stojiš 5m stran in se praskaš po jajcih).
Kaj bi bilo tebi všeč, če bi neka punca pristopila do tebe? Bi ti bilo vredu, če bi prišla ven z “ejga lušten si, imaš pol urce, da se dava dol?” Bi ti bilo normalno, če te ena neznanka po dveh stavkih vpraša kolikšno imaš plačo? Bi ji odgovoril, ali bi si mislil “ka za boga…”

Kaj vse si že sprobal, pa ni delovalo? Nam lahko našteješ?

Koliko besed si spregovoril s prijateljicami od konca aprila do danes?
Si kaj spremenil pri sebi od takrat? Pa ne govorim o “jutri začnem…”

No, če si boste tako pisali, bo res čisto zmanjkalo časa za punce.
Ma, nehajte že s to teorijo in nakladanjem, pa kaj naredite, a ne?

[/quote]
Ma kakšen pogum neki! Ok, morda mu tudi poguma manjka, toda kaj, a naj kar zagrabi žensko in jo poljubi? Bo po možnosti fasal klofuto, pa skoraj gotovo je, da bo to tudi vse, da ne gre pričakovat, da se bo razvilo kaj resnejšega. Katenjka ima prav, ko pravi:

Saj sem ti napisal, da mora biti pravi trenutek. A moram na tem forumu res vsako stvar 10krat razložit, pa če je še tako enostavna za razumeti ? Mislil sem, da ko vidiš, da si tudi ti njej všeč, ko ti že nekako namiguje, ti daje znake in ko si v tisti situaciji. Kje si ti prebral, da sem napisal, da jo mora kar takoj zagrabiti in jo poljubiti -_-

In ja samozavest ga jebe, še vedno vstrajam pri svojem mnenju. Brez_punce govoriš nam kako bi to izpeljal, da neznaš, človek kaj ti želiš od nas da ti povemo ? Kaj ti misliš, da bo pri vsaki punci isto vžgalo ? Nemorem ti jaz zdaj napisat po točkah, kako točno bi moral pristopiti do nje in kaj točno ji boš moral rečti. Tudi tisto, ko si omenil, da ti hitro zmanjka besed je spet odvisno kakšna je sogovornica. Z enimi pač neboš našel veliko skupnega, nebo veliko skupnih tem, posledično bo pa tudi debata bla v k*. Saj ne rečem eni so bolj prilagodljivi kot drugi, jaz sem vse prej kot to. Sem se že menil s katero po več kot 6 ur brez prestanka, spet s katero drugo pa komaj našel kakšno skupno besedo in je vse skupaj izpadlo več ali manj awkward. Samo kaj naj zdaj se tolčem po glavi ? Nisem jaz kriv za to, da se nisva ujela, hkrati tudi z njo ni bilo nič narobe.

To je posledica, ne pa vzrok mojih težav! Jaz bi rad odpravil vzroke.

Pravi trenutek? Se je za vprašat, zakaj se njemu v 32 letih življenja še niti enkrat ni zgodil pravi trenutek. Kot sem že omenil, tega problema tukaj na forumu ne bomo rešili.

Hočeš reči, da je ravno to, da nimaš čisto nič izkušenj z ženskami, vzrok za tvoje pomanjkanje samozavesti? Saj to drži. Kaj pa naj si moški pri 30+ letih, ki mu je najvišji dosežek lupček na lička, misli o sebi drugega kot to, da je nesposoben pripeljati odnos z neko žensko do resnejšega odnosa. Morda te bodo te besede bolele, toda enostavno nimaš pojma o osvajanju, o šarmiranju. Pa kaj si sploh počel teh 32 let? Glede na to, da imaš izobrazbo, si očitno hodil v srednjo šolo in na faks. Tam nisi nikoli nobene osvajal? Nisi nikoli šel na kakšen žur? Se nisi družil s puncami?

Pa tukaj nekatere ženske želijo navezat stik s teboj, ti pa praviš, da moraš za to zbrat pogum…

Ki pa so … ?

Napaka :). Pravim ti po lastnih izkušnjah, da se z logiko problema z takimi odnosi ne loti. Ampak vem, lastne izkušnje so tiste ki te na koncu peljejo po neki poti odločitve. Lahko ti dam sredstva kjer boš se učil kako in kaj; in po nekaj letih učenja boš ugotovil, da ni odgovora ki ga iščeš.

Bi res rad? Si res tako želiš odpraviti vzroke? Potem ne mečkaj in se odloči “NE!”.
Stvari, ki jih ljudje delamo, jih delamo zaradi tega kako se ob njih počutimo. Samo zato. Na eni strani je bolečina in strah pred neznanim, na drugi strani pa ugodje in domačnost občutkov.
Kaj za enega občutka te navdaja, ko pišeš o teh stvareh? Ko se zmisliš, kako ne veš kaj narediti pri punci, kako govoiti? Vidiš kako je neprijeten. Imaš ga zato, ker si na njega navajen in ti je domač; zato se ti tako težko odločiš za spremembo; ker tvoji možgani verjamejo, da ti bo sprememba prinesla bolečino (ker za nekatere stvari se je trepa potrudit – trudit se pomeni napor, napor pomeni bolečino), če pa ostaneš tukaj kje si, pa imaš neko ugodje, saj se gre za tebi poznane občutke. Za to kar se dogaja tebi si odgovoren ti in tvoj pogled na njih.
Ne rabiš znanja, rabiš odločitev in voljo.

Avtor je nažalost naredil deset korakov nazaj namesto enega naprej. Prav zaradi tega nisem želel sam odpreti podobne teme. Ker enostavno ne preberete kar vam ja avtor napisal. Sem res upal, da bom lahko kaj dobrega odnesel iz te teme pa sem tudi sam nazadoval.

Glejte midva z avtorjem sva zelo preprosta človeka. In najina komunikacija super deluje pri ljudeh, ki jih poznama. Zakaj? Zato ker to so preprosti odnosi, kjer vsak večinoma pove kaj bi rad. Šef poda jasna navodila, jaz jih podam naprej. Prijatelji se ne pretvarjajo in povedo točno kaj rabijo. Ženske prijateljice tudi. Sam sem zelo komunikativen človek z smislom za humor. Ljudje se smejijo z mano in na moj račun. Tudi neznanci, kjer je vse odprto. Seveda pri dvoličnih manipulatorjih pač to ne gre.
No in sedaj pa mi povejte kaj je osvajanje ? To je neke vrste igra kjer se moški napihujejo kot žabe, ženske pa so zvite lisice in odajajo signale. Sedaj pa prosim a lahko razumete, da obstajajo ljudje, ki znakov zvitih lisic ne razumejo oziroma jih sploh ne zaznavajo, zato se ne znajo pravilno napihovat. A je to tako težko razumet!! In če ne znaš razbrat znakov ne veš v kateri fazi si. Avtor je to zelo lepo in razumljivo razložil že večkrat.

Ne razumem ali vi mislite , da sva z avtorjem še včeraj živela v votlini in se pretepala z mamuti, danes pa sva slučajno prišla na ta forum in začela iskat nasvete kako osvojit moderno žensko??? Mislite, da se ne zavedava, da nisva normalna, da v svetu kjer se ljubzen in sex reklamirata na vsakem vogalu, kjer to že počnejo skoraj 13 letniki, midva pa še nisva uspela priti niti do prvega zmenka, prvi poljub pa je za naju tako daleč kot za vas hoja po luni.
Večino vaših nasvetov sem že slišal, nekaj celo sprobal ampak glavni problem ostaja.

Sex ?? A mislite, da če od danes naprej vsak dan telovadima z drugo žensko ali pa z isto, da bo to rešilo najine težave??? I don’t think so!! Ni problem sama posteljna telovadba. Problem je, da ne znama biti partnerja. To tudi avtorja najbolj obremenjuje. Itak da sva kot hloda, ko ne veva kaj bi potem pa še kombinacija posteljne neizkušenosti super kombinacija za samozavest in seveda dobitna kombinacija za vsako žensko. Jupi. Sex je bil in vedno bo dostopen kjerkoli in kadarkoli, ljubezen pač ne. In če bi z avtorjem iskala sex se verjetno ne bi na tem forumu oglašala a ne. To, da pa bi bil samo črtica na postelji kakšne radodajke me ne zanima. Pijane obupanke, ki se vesijo po tebi kot poceni srajce tudi niso seksi pa naj še zgledajo tako privlačno. 70€ za pol ure s profesionalko?? Da bi to bila rešitev za najine težave ??? Yea right and we will all live happily ever after.

Nekateri ste celo mnenja, da bi se mogoče lahko naučila razbrati te znake, ki jih ženske oddajajo.Naj me avtor popravi, če se motim ampak mislim, da to potrebujeva.
To je kot učenje izredno zakompliciranega tujega jezika. Brez tega po moje ne bo uspeha.

Za avtorja pa tole ne poskušaj biti nekaj kar nisi. Nisi normalen to si že ugotovil. To ni slabo. Si samo drugačem, verjemi, da maš mnogo več dobrih sposobnosti kot marsikdo drug. Imam občutek, da hočeš bit za vsako ceno “normalen”. Ne išči potecialne partnerke v vsaki punci, ki jo srečaš, samo v tistih, ki so ti všeč. To je tud pošteno do punc. In ja na žalost obstaja tudi črn scenarij v katerem boš večno sam. Čim prej se sprijazni s to možnostjo, manj boš obupan in tudi potencialno bolj zanimiv za punce. Obupanci so najslabši, te punce zavohajo na kilometer.
Jaz sem se s tem že sprijaznil pred leti. V življenju pač vsega ne moremo imeti a ne. Dobra stran tega je, da ti bo marsikaj prihranjeno :), slaba pa da boš pač marsikaj zamudil :(.

On je preveč odločen in preveč volje ima, da mora zdaj takoj dobit punco. Naj se prvo zave, katera mu je sploh všeč. Al mu je Micka všeč al mu je bolj Francka. Ne, ali bo lažje zapecal Micko, ker je ona bolj obupana, al kaj jaz vem še kaki bolj absurdni razlog…Ampak s katero si je bližje, ob kateri se bolješ počuti…
O kakšni bolečini ti tu Twilight? Najprej pišeš, da se pri odnosih ne dela z logiko, potem pa čisto logično razvijaš antitezo tega. Saj imaš pravzaprav prav.
Ampak pri njemu ne gre za to, da bi se moral nekaj odločat pa iskat pogum pa vso municijo slovenske vojske za ta osvajalski pohod.
Mislim, da ima preveč razštelano predstavo, da bi sploh zmogel videt, katera punca mu jevšeč. Če se bo odločil za Micko, ker ima tega dovolj, da je samski, ker mora doživet prvipoljub, ker ima sicer diagnozo, da ima hude problleme z ženskami, ja prav no. Samo naj ji to prej pove.

Na primer, da se zate, brez_punce, začne zanimat ena punca, (ki misli -ni nujno , da je to res- da ne more dobit nobenega fanta.) Nenaravno nespontano ti da vedet, da bi bila s tabo. Ti to vidiš in slišiš in čutiš…pa se čudiš, kaj za boga je narobe, saj bi lahko bilo vse ok ;ni grda(vsaj zdi se ti ne), ne debela, ne nerazgledana, je finančno preskrbljena, živi na svojem, ima končan faks, je še kar družabna. Res pa je, da v družbi ni med najbolj zgovornimi. (Tvoj opis s prvega posta, verjetno si opazil) Si predstavljaš, kako bi to izgledalo, ko bi se držala za roke? Ko bi se poljubljala? Ko bi spala skupaj? A lahko odgovoriš na to? Pomisli, kaj bi ti bilo všeč, na kakšen način naj bi ti ona to nakazala…Ja na tak način ji ti to nakaži…

Mogoče pa le ne bi bilo slabo, če bi brez_punce poskusil najprej preko interneta, na raznih chatih in podobno. Ampak ključ je, da ne ostane pri internetni komunikaciji, temveč se dogovori za srečanje v živo. Prvič bo zelo verjetno zmrznil. Ampak ko se bo dogovoril z drugo, tretjo, četrto…bo videl, da biti na zmenku ni nič posebnega in več ne bo delal big deal iz tega. Postal bo bolj sproščen, zelo verjetno se bo ojunačil in upal ogovoriti tudi kakšno direkt v živo..

V tej temi sem napisala največ postov, kar jih bom sploh kdaj v kateri temi. Ko sem napisala prvega, sem mislila, da bo zadnji; ko sem napisala drugega, sem mislila, da bo zadnji…ko sem napisala prejšnjega, sem še študirala, al naj ga pošljem, ker je moj zadnji bil že moj predpredzadnji.
Zdaj ne pišem zadnjega 🙂
Ne vem, kako vidva z avtorjem bereta moje poste, ker večinoma ne pišem tega, kar pišejo ostali.
Razlog, da zdaj ponovno bluzim tule, je ta tvoj zadnji odstavek. To je čisto res. Tako pač je in to je vse.
Prepoznat znake…glej, to je težko, ker smo punce različne in ker je osvajanje lahko zelo komplicirana umetnost, lahko je pa preprosto prepoznavanje dveh, ki bi se rada našla, ker jima sicer nečesa manjka.
Če ti bo neka punca všeč in ti, takšen, kot si, njej, je zelo neumno igrat svojega kolega, ki je bolj ‘normalen’.
Jaz sem tudi preprosta punca in mi gre na živce, ko se tu piše, ne bom zdaj vseh navajala, da so odnosi med ljudmi posebno še odnosi med moškim in žensko in komunikacija med njima nekaj, s čimer je potrebno komplicirat bolj kot s čimerkoli v življenju. Glej, če tako misliš, ja, lahko tako misliš, ampak to je en pogled. Drug, ki je ravno tako resničen, je pa, da so…preprosti. Avtor se je sam za***šil, ti pa ne vem zakaj tudi, ko pišeta v tej temi, da še nista imela punce. To se ne vidi. Enkrat sem napisala, da se bosta lahko čisto v redu za rokice držala in lupčkala, pa punca tega ne bo opazila.
Komplicirate v tej temi samo fantje. Piše se o nekem nadnaravnem pogumu, motivciji, igranju, prenarejanju, tisto s sfingino uganko je en fajn inteligentni vključek v celo to neumnost neumnosti kompliciranja. Ja saj je vse res…pa vendar je vse čisto bolj preprosto. V eni drugi temi se piše o tem, da je edino pomembno, kako nekdo izgleda, s samo takim si lahko skupaj. No poglej, kako preprosto. Še jaz ne morem verjet 🙂

Nobena punca ni pisala o tem, da je pa tu treba tako komplicirat. No ampak me smo punce , ki smo na internetu. Saj me tudi nismo normalne. Vidva bi pa rada normalno punco…Aja, to pa je problem…