Kako si naj dobim punco?
Ja ampak začne se s tem? Ali pa si spet kaj narobe predstavljam? Pa sem že mislil, da so mi vsaj nekatere stvari jasne… Vrstni red, itd.
Oprosti, ampak mislim, da si ti narobe razumel moje težave. Ne iščem samo občutkov sprejemanja ali zavračanja. Ampak sem želel pojasniti, da sploh ne znam priti tako daleč, da bi lahko bil sprejet ali zavrnjen. Ne premaknem se nikamor! Ker ne vem, kako. Sposobnost osvajanja, da. Da bi s to sposobnostjo sploh lahko naredil prve korake pri izbranki, ki si jo želim.
To je tvoja interpretacija zainteresiranih žensk tukaj gor. Tebi se zdi, da je tako, kar pa ne pomeni, da dejansko je tako. A nisi rekel da ne znaš razbirati ženskih namigovanj? Kako pa pol s tako lahkoto razbereš in napisanega “registriraj se”, da ti hočejo dati pomilovanja? Živi in pusti živeti… Stvar posamezne realnosti je ta, da se med samo razlikujejo. Dovoli ženskam imeti svoje mnenje in mišljenje o tebi, ne da ti kar takoj rečeš “Ne, ne bom te imel ker vem da da bi me rada pomilovala”. Ne veš! A si pomislil, da mogoče katera ima podobne izkušnje kot so tvoje in sodeč po tem kar pišeš, se ji zdi to domače pa si ji zato interesanten? Pišeš, da te je strah preživeti svoje življenje sam, hkrati pa si ne dovoliš vsaj poizkusiti v dvoje, ker ti že veš kako se bo stvar iztekla. Ne veš! In ja, ne dovoliš si. In ja, življenje je tako preprosto – ali hočeš ali pa ne. In ti nočeš. In to mojo trditev boš podprl s tem, da me boš citiral in navedel en kup novih izgovorov; kaj ti pa je za naredit je, se odločit “Ne, ne grem se več tako!”[/quote]
OK, kot sem napisal, morda se registriram, ko zberem dovolj poguma za to.
Ja, ista štorija; a vidiš? Tebi ni do ene ženske… tebi je do potrditve in zaželjenosti. Zato bi rad imel sposobnost ogovarjanja, da bi šel k eni ženski, ki se bo zagledala vate, ti boš pa šel naprej k drugi da boš videl, kakšen tip ženske je ona. Veliko protislovja imaš samo v svojih lastnih odgovorih. Če bi si želel preživeti življenje s partnerico, bi mi sedaj natanko lahko povedal, kakšen tip osebe ona je, pišeš pa o tem, kako bi rad sploh spoznal kakšni tipi sploh obstajajo in kateri bi ti najbolj odgovarjal. Prijatelj, pazi kaj si želiš, ker se ti lahko uresniči.[/quote]
Ne ne, to da bi se zagledala vame ni končni cilj, ampak stopnja v procesu. In ne znam priti niti do te, niti do katerekoli druge stopnje.
Glede tipov žensk pa sem se morda nerodno izrazil, želel sem povedati, da jaz lahko zelo natančno specificiram, kakšna ženska bi mi odgovarjala in kakšne si želim. Ampak kaj če takšna ženska sploh ne obstaja ali je nikoli ne srečam? Zato ne vem kako bi drugače postopal kot tako, da pač ko neko žensko srečaš, skozi spoznavanje ugotoviš, če se ujameta ali ne. In to je nek postopek. Ki pa ga jaz ne obvladam.
Ker če že sploh govorimo o tipih žensk, ali kaj takšnega sploh obstaja? Ali ni vsaka ženska drugačna in edinstvena? Kje si lahko preberem klasifikacijo tipov žensk ter opise teh tipov in njihove značilnosti? Na Wikipediji nič ne najdem. Ker če bi bilo tako enostavno, bi pogovor potekal nekako tako: “jaz sem __ tip moškega, kateri tip ženske si pa ti? Aha, no to pa ne bo šlo, jaz namreč iščem __ tip ženske.”. Pa če verjamete ali ne, bi to zame verjetno bilo enostavneje.
V drugi temi ugotavljamo, da se odnosi razvijajo na podlagi čustev, ki so prisotni pri (p)ogovarjanju oziroma bližini nekoga. To pomeni, da nima veze kaj si misliš ti ali kaj si misli ona – če bi rad, da se razvije nekaj več, je pomembno, kako se ob njej počutiš ti in kako se ona počuti ob tebi. Pogoj za strast je, da se počutimo privlačno do druge osebe. Misli in dejanja bodo njenim občutkov tudi primerna. In kaj bi zdaj naredil, da bi se ona počutila počutila privlačno ali zainteresirano vate? Dam ti en namig – če hodiš po neki mesti ulici in naletiš na gručo 5 ali pa 10 ljudi, ki gledajo navzgor, kaj boš naredil? Pogledal navzgor verjetno, ane :)? Torej pri ženski bi naredil kaj? Tako, počutil bi se vrednega, privlačnega. Kar pri tebi zaradi tvoje navade predstavlja problem, ki je : ne samo da z čustvami nadziramo misli, ampak tudi obratno velja. In ti, ko ogovarjaš, si misliš stvari, ki si jih napisal zgoraj – dvomiš, ne veš kaj bi naredil in kaj ne, omejuješ se… seveda da se ne boš izžareval privlačnosti, če ti bodo po glavi hodile take misli. Torej, če hočeš da bo pokazala interes, najprej spremeni svoje mišljenje ko boš ob ženskah. Nič od teh bedarij “Kaj naj sedaj povem? Kaj pa sedaj? Kaj naj naredim, da bo zainteresirana?” ker z le-tem omejuješ sebe.
Z besedami masivnega osvajalca : glava ali misli naj bodo prazne, samo počuti se privlačnega in naredi kaj hočeš naredit, drugo bo vse prišlo samo od sebe. [/quote]
Vse lepo in prav, problem je samo ker stvari, ki naj bi prišle same od sebe … ne pridejo! In ker ne vem, kaj bi naj to sploh bilo ter v kateri fazi spoznavanja.
Kako se naj naučim prepoznavati te namige?
Da, to mi je jasno, da je za prvič neprimerno. Kdaj pa (če sploh) pridejo na vrsto tudi takšna vprašanja? Po kolikšnem času ali po koliko srečanjih?
No, to so konkretni nasveti, ki jih potrebujem, hvala! Da dobim neko predstavo, kaj je primerno in kaj ne in kako približno bi naj stvari potekale.[/quote]
Ti si preveč racionalist, morda si naravoslovec, hladen in preveč analitičen pristop imaš – sama narava ni sistematična in popredalčkana, ker bi rad leksikonska navodila, ki so predvidljiva. Ne more ti nekdo tretji svetovati, kako dobiti punco, ker receptov ni. Kot prvo si odmisli vse, kar so ti svetovali, in glej na “osvajalski pohod” kot na popotniško avanturo, kjer se vsak dan srečuješ z novimi situacijami, ki prinesejo različne razplete. Tole forumsko premlevanje, gor in dol vsega skupaj v te dolge štrike odgovorov je za moje pojme jalovo.
brez_punce
Prvotno sem mislil, da imaš težavo samo z nekomunikativnostjo in nesamozavestnostjo. Sedaj opažam, da so tvoje težave dosti globje. To, da ne veš oziroma ne čutiš, kaj je primerno ali ne, je skrb zbujajoče, saj to pomeni, da se nisi sposoben vživeti v druge ljudi. Blefiranje in učenje fraz je v tvojem primeru popolna izguba časa, saj te ljudje prej ali slej začutijo. Na tvojem mestu bi do nadaljnjega odmislil ženske. Rajši si poišči pomoč.
brez_punce & Rabbit
ni se mi dalo brati cele teme zato : če vama je neko dekle/ženska všeč naredita tole: enostavno pojdita do nje in ji recita: zdravo ti pa si mi zelo všeč, rad bi te bolje spoznal ob kraki kavi pijači. direkt na prvo zogo če uporabim nogometni žargon
O ostalem 8 kaj bo, če b, ko bo ) enostavno ne razmišljajta …kar bo pa bo. Če je odgovor na vabilo ne, enostvano pozabita ( vem da je težko a se da ) in ponovita vajo pri naslednji
Če bosta razmišljala se bodo pojavili dvomi in negotovosti, če to opazijo sta zaključila oziroma gresta v “frend zone” . Izogibajta se tudi vnaprej naštudiranim frazam, nekim navodilom, bodita to kar sta z vsemi slabostmi in prednostmi Bom takole rekel : Ženske ne grizejo, tiste katere pa vaju bodo ugriznile, verjemita : You will like it….
Listen very carefully, I shall say this only once …
Tale citat iz ‘Allo, ‘Allo mi je pa prišel prav na res čudnem kraju. Ampak z razlogom. Trik, s katerim brez_punce zavaja forumaše (nehote, seveda), da v neskončnost trosijo očitno (in žal) neuporabne nasvete, je isti trik, s katerim njega zavaja njegova nezavedna psiha, da neuporabno zapravlja svoje potenciale. Ta trik pa je v mentalnem razglabljanju, ki odvrača od ene same odločne poteze. Zato rečem only once z lepimi slovenskimi besedami: TI POTREBUJEŠ FUK!
Problem brez_punce je velik. Je tudi že na tisti stopnji, ko se ga enostavno ne da več rešiti zgolj z analiziranjem simptomov. Poglabljanje v “procese in metode osvajanja” bo avtorja le bolj in bolj izoliralo od čutno-doživljajske izkušnje, ki jo človek v teh letih že skoraj nujno potrebuje za vsaj približno psihično ravnotežje. Muka devištva je namreč večja, kot bi pokroviteljski idealisti, ki stavijo na “enkrat bo že prišla prava”, mogli razumeti.
Zato brez_punce, nehaj sabotirati svoje potrebe! Zavestno se odloči za voljo do dejanja in vsaj za zdaj zavrzi očitno močno voljo do brezplodnega mentalnega kvačkanja! To te ubija! Si mlad, ne grd, preskrbljen, s službo, na svojem – in luzer. Zakaj? Ni važno, ampak kar počneš (sodeč samo po tvojih pisanjih, seveda!), je jalovo in zgrešeno. Zanima te, kako “komunicirati s punco”? Nonsens! Zanimati te mora SEKS S PUNCO! Mora te! Ker spolnost je konec koncev najvišja faza izražanja ljubezni, medsebojne povezanosti in predajanja enega drugemu. Še sam veš! S to razliko, da ti je ravno pomanjkanje spolnosti tako že skisalo možgane, da si začel spolnost idealizirati do te mere, da je učinek ravno nasproten – blokira ti možnost sploh priti v stik s spolnostjo! Zato je takšno tvoje razglabljanje uničujoče! Ti najprej potrebuješ seks, fuk, mečkanje, doldajanje, ne pa blebetanje o “najvišjih fazah izražanja ljubezni”! To te kastrira!
Ne bom preveč podrobna, ampak tvoj Problem je v pristopu, komunikaciji, vzpostavitvi stika je ravno tisti trik tvoje nezavedne psihe, o katerem govorim na začetku. Pravzaprav si to odkril že sam, vendar najbrž le v obupu, da niti nisi opazil: Kot bi mi en mali škrat v moji glavi govoril: “Pa ja da, če do zdaj nisi dobil še nobene, zakaj bi jo pa ravno zdaj? Da, to je tvoja uničujoča nezavedna psiha, ki se je moraš osvoboditi, točno ta škrat! In veš, kako deluje ta škrat? Tako, da ti zastavlja mentalne uganke: Gre za to, da ne vem kako naj to izpeljem – postopek. Vprašanje postopka je peklenska zanka, v katero si se ujel. S tem, ko iščeš odgovor nanj – Vrstni red mi je približno jasen, ampak ne vem kdaj nastopi katera faza in kdaj se prevesi v naslednjo -, samega sebe sabotiraš, izsušuješ močno življenjsko-libidinalno energijo, ki človeka oživlja s svojim prekipevanjem, neukročenostjo, spontanostjo, večsmernostjo. Ti pa iščeš proces, postopke, metode – in celo pravilno zaporedje – mi še vedno manjka neko znanje ali sposobnost, kako bi rekel, pravilno izpeljati proces! To je smrt življenjski sili, globinsko ubijanje duše! Odgovor na “vprašanje postopka” bo povzročil samo tragedijo, zato ga ne išči! Sfinga je postavila Ojdipu natančno tako uganko “postopka in zaporedja”: kaj gre zjutraj po štirih, opoldne po dveh, zvečer pa po treh, in Ojdipov “pravilni odgovor” mu je prinesel kraljevi položaj in kraljico za ženo – za kakšno ceno! Zato ne išči odgovora! Vprašanja, ki si jih zastavljaš, te zgolj begajo in te delajo slepega kot Ojdipa. Če se ne upreš temu škratu = Sfingi in ga ne pošlješ v p.m. z njegovimi vprašanji in ugankami, boš preprosto delal neumnosti (čeprav ne tako tragične, no) in se vrtel v krogu kot pes, ki lovi svoj rep!
Zato ponovim: I shall say this only once. Preskrbljen si, samostojen si, fleksibilen si – marš v trgovino s cunjami, kupi si tajlirano (= v pasu rahlo zožano) srajo, dobre hlače, čevlje, tajlirano jakno (bistvo je, da obleka na tebi ne bo vrečasta in kmetavzarska), najdi ugodno letalsko karto za vikend v Londonu (ali Parizu ali Berlinu ali Pragi) AND GET LAID!*
*DAJ SE DOL!
Ja tako je, ne. Ti veš, da se tako misli in to bom preprečil, in vam pokazal…
Ne, ej od vsega tvojega problema tukaj to najbolj razumem. Jaz se tudi ne bi registrirala s tem nickom in potem šla na dejt z eno punco, ki zdaj to bere, in točno ve, da si to ti. Ok, če ima sama problem, naj pa sama tu napiše, bomo strokovnjaki tu še njej pomagali 🙂
Registriraj se pa pojdi na dejt, to , da še nisi z nobeno spal, pa povej točno takrat, ko bosta vidva to nameravala, in čisto nič prej. Pred tem povej, da nisi imel veliko punc, da takšen si, in to je to. Tega se ne opazi takoj, mislim, da se bosta lahko čisto v redu za rokice držala, in čisto v redu lupčkala, tega ne bo opazila. Če ji boš všeč, ji bo to všeč, prvič, drugič ne bo opazila, potem pa tudi tebi ne bo več prvič, pač poveš, da takšen si–sej verjetno si takšen tudi sicer…razen če misliš, da ji res ne bi mogel lupčka dat, pa da bi ji rad, pa da veš, da bi ona to rada…ja zdaj boš pa vprašal, kako boš to vedel…ja, hm, no naj ostali strokovnjaki na tole odgovorijo 🙂 jaz na tvojem mestu, bi bila v to prepričana, če sta že nekajkrat se videla, če ti ona vedno odgovori(vrne klic) sms ni nujno da vrne, če je ne pokličeš 2 dni npr, se ji opravičiš, rečeš, da si mslil, pa da si imel delo v službi in da si jo pogrešal, in če reče, ni panike…no to je malo slabo..če je tiho pa če gleda v tla, je definitivno boljše 🙂 al pa če reče kaj v stilu, no pa sej si preživel 🙂 in potem ti rečeš, da skoraj ne bi…ampak potem je fajn da se nehaš neumnega delat 🙂 pa najprej bi blo fajn, da se za rokice primeta…al pa da ji daš roko na ramo…lupčka ji lahko daš tudi drugi dan…ni treba takoj potem…
aja, pravzaprav…kakšne punce pa so tebi všeč? Bolj zadržene al bolj take, ki to niso? Ker to je lastnost, in ni odvisna toliko od izkušenj…no moje mnenje, mogoče se motim…
drugače, v eni sorodni temi je zelo poglobljena študija o podobnostih in nasprotjih 🙂
Tole si celo citiral, torej si prebral, razumel pa ne najboljše, Škoda, ker to je je en bistvenih stvari tukaj, ki ti lahko pomagajo…Ampak, no sj razumem, ker tudi tistimoj prijatelj, ki sem ga opisovala zgoraj, tega ni hotel razumet. Ko sva govorila o vsakdanjih stvareh, o faksu, o starših, o tem, kako nam je vsem grozno hudo, je bil čisto drugačen, kot takrat, ko je mislil, da bi moral name naredit vtis, takrat se je prisiljeno probal šalit…spremenil je barvo glasu, neprimerno intonacijo, kr naenkrat je rekel kaj full neumnega…
[/quote]
No to je Twilight verjetno pričakoval, da ga boš citiral in zanikal, (jaz sem pa tudi 🙂 )
To je čisto res, kar je on napisal, kar si pa ti, je pa kot da mažeš neko marmelado na kruh, pa ne veš, če bi še več dodal, ker itak ne boš več jedel 🙂
Ti misliš, da se samo moraš naučiti tega algoritma, in probal boš z metodo poskusov in napak, z njo se vedno da…nič hudega za napake, sej tudi vodijo do cilja, počasi, pa zanesljivo, in bo ok.
Izgleda, kot da ti ni pomebno, da bi imel odnos z eno punco…se z njo zbujal hodil z njo spat, načrtoval prihodnost, da bi imel ob sebi nekoga, da bi se malo kregal z njo, da ti ne bi bilo dolgčas…ker če bi, ti ne bi bilo vseeno, kakšna je, pa očitno ti je. Ti se hočeš samo naučit jih prepričat, da bo postala ena od punc tvoja.
Mislim, da nezavedno veš, da je to kr nekaj,da je ona samo neka punca, da ne moreš kr v njej videti ljubezni svojega življenja takoj in zdaj, si živčen, in ti tudi zato ne uspeva. Ker to, da po 15 min panično razmišljaš, kako bi ji kaj nakazal, je prenapeto pa prehitro. (Ok ja, se to dogaja, da se dva začneta lupčkat po 15 minutah sploh če je malo alkohola zraven, ampak mislim, da tu ni stvar v tem.)
Če sta se 15 minut pogovarjala, bi se lahko mirno še pol urce, malo bi se razšla, da se pozdraviš še s kom drugim in ona isto, potem pa se spet našla…da se to ni zgodilo, ko je pogovor že stekel, da si imel problem najt neko vmesno besedo (ali ona) ali celo drugo temo, je nenavadno, ponavadi je pogovor težje začet, in če vama ni šlo, če potem nobenm od vaju ni čutil, da si imata še kaj povedat, potem to ni blo to.
Kaj bi pa počel z njo, če bi se drugi dan dobila? Bi jo hotel prijet za roko? Bi se želel z njo 2 , 3 ure pogovarjat ali bi bil z njo npr. na pijači, ker bi to pomenilo dejt, tudi če 1 uro molčita… bi se pa takrat to zgodilo. Bi se gledala in bila tiho. Pa bi se zmenila še tretjič, bi šla v kino (kakšen je tisti famozni vrstni red, na katerem zmenku pride kino?) in potem bi pokomentirala film, glej, tega lahko takoj zmanjka…’Ti je bil film všeč?’ -‘Ja.’ -‘No meni tudi.’
Kaj pa zdaj? Četrti zmenek ali druga punca? Pa te ona sploh ne bi rabila zavrnit. Samo tiho bi bila. Bi jo ti še vabil?
Mislim, da je to narobe…na tak način imaš lahko 100 dejtov, pa boš na istem, niti sam si ne boš želel bit s kako od teh punc, ker sploh ne biš nič izbiral, kar povabil boš neznano punco, ki je kandidatka za tvojo punco, ker je punca, in to jej dovolj. Ali pa boš z eno od teh punc, ker bo ona skapčala, da je dobro bit s tabo, (lahko da je to dobro za oba, lahko pa da samo za njo) in ti zaslepljen in zaveden ne boš opazil, da zate to ni dobro. Ker ne delaš (zdaj,ko si sam) na sebi, ampak na postopku, kako prit do punce, kot da je to vse.
Pravzaprav pogovor naj bi potekal tako, samo ti tega ne vidiš, oz . ne zmoreš razbrat oz. ne zmoreš tako vprašat, in vse to zato, ker za vsako misliš, da bi morala biti to ona. Bolj kot si misliš, pogovor poteka tako, samo kaj ko se ti ne zmoreš več kot 15 minut z neznanko pogovarjta sproščeno, ker imaš svoje blokade in prepričanja, ker misliš, da bi jo to moral vprašat, tega pa ne…Kot da ona ni človek –ne, ljudje so tvoji prijatelji, prijateljice, starši, sodelavci, celo filmski igralci so ljudje–, tste,ki so pa tvoje potencialne punce, pa to niso. In zato nimaš pojma, kako se obnašat pred njimi. (Se ne norčujem, čeprav mogoče tako izgleda— )
Jaz sem tudi dolgo komplicirala, ker sem ravno to mislila, da bi morala najt pravega(ali on mene). Pravijo, če se zaljubiš, potem itak tistega začneš idealizirat, tako da ni važno, če je tista oseba samo bolj slabi približek 🙂
No kaj pa vem,, mogoče se jaz niti nisem zaljubila, sem ga pa imela rada. Skupaj sva bila kr nekaj časa…sva se dobro razumela, prijateljsko…kaj pa vem…ni bilo idealno, ampak, mi je bilo pa vseeno težko, ko sva se razšla…mi je še zdaj…pač…
; stara sem 33 in pol , imela sem resno zvezo , se ni izšlo , preveJaz sem danes zjutraj prišla sem , KER SI ŽELIM NAJTI PRAVEGA č razlik .
Sedaj si res zelo želim najti pravega ; nekoga , za ljubezen in življenje .
Sem srednje postave , nisem grda , sem pa precej resna navzven in hrepenim po sreči v dvoje , zvestobi in ljubezni .
Všeč mi je tvoj zapis , ” brez punce ” ….
Twilight ti je napisal živo resnico. Jaz ti lahko potrdim to iz lastnih izkušenj. Tudi sam sem bil neke vrste sramežljivko, vse dokler nisem spoznal svoje bivše. V njeni prisotnosti sem se počutil neverjetno sproščen, drzen, poln energije. Že prvi dan bi jo lahko poljubil, pa je nisem, zaradi tega ker bi bilo prehitro in bi jo s tem samo odbil. S punco sva končala približno 1 leto nazaj, pa ti še danes lahko povem, da je to po vsej verjetnosti bil najboljši dan, ki sem jih kadarkoli mel. Damn, life is fucked up 🙁
brez_punce jemlji nas resno. Nebi ti šli dajat nasvetov, če bi tudi sami bili brez izkušenj ( vsaj jaz ti nebi ). Sem pa še vedno mišljenja, da pretiravaš. Dej v easya človek no relax. Ne se tok sekirat kako bo vse skupaj izpadlo, samo pejt v to !!!
Ne vem, ali mu bo sploh kaj pomagalo, če bo prvič seksal kar z eno random žensko. Tudi jaz sem mislil, da ko bom enkrat izgubil nedolžnost ter dal vse te stvari skozi, da bo potem osvajanje punc mala malica. Pa sem se krepko zmotil. Pa čeprav sem, kar se spolnosti in intimnih odnosov med moškim in žensko tiče, počel skoraj vse, imam še vedno težave pri navezovanju stikov s puncami, vsaj v fazi ko želim naredit korak naprej v odnosu. Ni tako enostavno, kot se zdi na prvi pogled. Sploh zato, ker je vsaka ženska poglavje zase.
sklepam da niti ne. prej tehnika. strojništvo? elektrotehnika? računalništvo?
kompleksnost problema je ravno v tem, ker v bistvu je. tudi mi ravnamo po nekih predvideniih vzorcih obnašanja velikokrat…
to jepa res. no pa vseeno…in vendar mogoče ne čisto res 🙂
Ja drug pogled no…
Jaz ne mislim tako. Če ti znaš skuhat juho iz vrečke, še ne pomeni, da znaš tudi na vrtu pridelat krompir, korenček, čebulo, in potem iz tega naredit juho. Mogoče nikoli ne boš znal, ko boš lačen, boš odprl vrečko, in to bo to. Če bi bi rad imel juho iz svojega vrta, pa moraš postopat drugače, brez veze, da sploh kadarkoli probaš tisto iz vrečke.
Če/ko boš svojega otroka učil plavat, g boš vrgel v globoko vodo? Ja, mogoče, da bo splaval, in mu bo to kul. Mogoče pa boš ti moral skočit za njim, onm bo dobil travme, in nikoli ne bo več hotel v vodo.
Jaz bi mu raje dala rokavčke pa obroček, pa roko pa šla z njim, skupaj, počasi, bo meni tudi fajn, mene so tudi tako učili…
sploh pa on –ne vem, če ima željo po tem, dat se dol, kot pišeš..po moje rabi sploh en preskok v glavi, da si bo to želel in to ne na tak instant način z neko žensko…ker je preveč kompliciral, preveč patoloških fiksacij v glavi…mogoče miu sploh ne gre skupaj z njegovimi prepričanji, mogoče si misli(upravičeno) no ja, sej tega mi pa tudi ni treba, bom že na klasičen način…
Koliko si ti star? 3, 5, 7 let manj kot on?
Problem, ki ga ima on, se eksponencialno veča s starsostjo do neke asimptotične meje, in on jo je po moje dosegel…bolj komplicirat se tu ne da več.Konec.
Jaz bi rekla, no možno da se motim….imaš dve dobri možnosti (pa kakšno slabo)
1.
2.
probat odnos zgradit, izhajat iz prijateljskega, počasi, brez nekih prisiljenih pijač in hoje v kino, ampak prijateljskih pogovorov, stikov, druženj, čisto klasičnih, kot človek s človekom, da si boš želel bit s to dotično punco, ne pa kr z eno punco, ki še nekak primerno zgleda.
Ok, tretja možnost. Pa ne vem, če je tako tragično…po moje res strokovno pomoč take vrste najt je zelo zelo težko…po moje nima smisla, no dopuščam da se motim…
A te lahko lahko vprašam, brez_punce kaj je narobe, zakaj ne probaš preko prijateljskega odnosa? Zakaj mora biti neznana punca? A zato, ker ko je enkrat prijateljica, je za večno prijateljica, ali nekaj v zvezi s to famozno teorijo? sploh pa bi ti moral vzpostavit neko bolj tesno prijateljstvo s kako punco, ker ga po moje nimaš, čeprav to zartjuješ, in sicer res samo prijateljstvo…
drugače preveč na nož ločiš prijateljice od potencialnih punc. Ja to je prav, če so punce tvojih prijateljev, če pa so tvoje prijateljice, in so samske….pa to je lahko prepatološko… radi se imate, ti njih, one tebe, nobena ti ni všeč?…sigurno imate kaj skupnega, sigurno se lahko s kako več kot 15 min sproščeno pogovarjaš… ah…no mogoče ti pa še manjka do tiste asimtotične meje, da boš nekaj časa hodil ob njej…
Na tvojem mestu sem bil nekaj dobrih let nazaj in sem ubral isto pot kot ti do zdaj – logično, taktično. Zdaj tukaj pa ti kvazim drugače. Bi rad vedel zakaj ti težim s temi stvarmi in ti ne pišem bojni načrt kaj naredi z vsako, ki jo srečaš? Ker bojni načrt ne pali; ker je logika ali razum napačna smer v človeških odnosih oziroma osvajanju.
Ne gledaš na celotno sliko, ki je taka: naši možgani so mmm… najboljši super računalnik na svetu :), kateri, ko mu s svojimi mislimi ali razmišljanjem daš vprašanje, on šče odgovor. In glej kaka so tvoja vprašanja. Odgovori tvojih možganov se temu tudi primerni. Ne rabš vedet “Kako”, rabiš vedet samo “Koga ali kaj”, ostalo bo ti pa prišlo spotoma. Zato si greniš življenje in se omejuješ, ko se sprašuješ “Kako jo naj ogovorim, da ji pokžem interes”; tega sploh ne rabiš vedet, to rabiš samo čutit. Pišem, da se človeški odnosi razvijajo po občutkih v prisotnosti. Banalen primer, odgovor, na tvoje težave je takšen: vidiš lepotičko, rad bi jo spoznal. Pika! (to je v procesu tisti ‘Koga ali kaj’). Potem se počutiš pirvlačno in greš govorit z njo. Pika! (to je v procesu smer odvijanja odnosa). Ostalo pa te naj sploh ne zanima! Zakaj te zanima razbiranje njenih znakov? To je retorično vprašanje. Ampak res, zakaj? A ni važno samo to, da ti je všeč in greš k njej izključno zaradi tega, da jo spoznaš in vidiš kdo je v ozadju tega prečudovitega bitejca? Ali greš k njej zaradi tega, da vidiš, če si ti všeč njej in da če imaš kake šanse…
Še enkrat – ne da ne znaš… nočeš znat ali pa iščeš odgovore tam, kjer jih ni. To malo čudno zveni se mi zdi :). Vse znanje na tem svetu ti ne bo pomagalo najti nekaj kar ne obstaja: razum proti čustvom. In potem lahko pišeš “Ja pa prebral sem to in uno knjigo in zdaj sem pričakoval boljše rezultate,…” Jaz sem imel na računalniku 6.5GB maretiala o zapeljevanju; ampak ko sem ugotovil kaj čusteva namestitev dela pri osvajanju, sem brez slabe vesti izbrisal – use! Sicer, ja, je bilo potrebno znanje – in to znanje je : v človeških odnosih si z razumom zgrešil na celi črti; imej voljo in spremeni svoje reakcije, občutenja, omejitve. In ti zdaj to veš in jaz ti potrdim, da to drži. Kaj boš naredil?
To pa je že ena druga zgodba, za katero pa mi zdaj zmanjkuje časa.
Ne imej osvajanje ali spoznavanje dol po nekem napisanem načrtu ampak delaj to, kar misliš da je prav in se tega ne sramuj. Tako boš začel izražati samega sebe, kar pa je nekaj, kaj ženske vidijo kot privlačno.
Jasna
Ja, Jung je to poimenoval kot negativno obliko anime (ženski princip v moškem), ki se lahko pojavi ravno v tem prizadevanju za ideološko “čistost”, je obramba, ki takim moškim onemogoči stik z ženskami, zato zaradi frustracije pogosto v njih vidijo zapeljivke in kurbe, ali pa pretirano poudarjanje intelektualizma, skrivanju za intelektualnim asketizmom – v mitih in legendah je to pogosto ženski lik, ki moškemu zastavlja uganke (ti govoriš o škratu), ki jih moški mora razvozlati, sicer umrejo (Odjip rešuje Sfingino uganko).
Afrodita: “Od vseh veličam nje, ki me častijo, a kdor me zaničuje, tega uničim.”
Ravno to je poglavitni problem. Osebi pri 30+ let prav nič ne koristi tolažba v smislu “Bo že”; “Še nisi srečal taprave” ipd. Ej, on ima 32 let, d v a i n t r i d e s e t! Pa mu je najvišji dosežek doslej lupček na lička. Govorimo o stvareh, ki jih najmanj 90% ljudi izkusi najkasneje v zgodnjih dvajsetih letih. Če je 22-letnik povsem brez izkušenj, še nekako gre skozi, ni še nič izgubljeno, če pa je brez izkušenj (s tem mislim na to, da oseba še ni imela nikakršnih intimnih stikov) pri 30+ letih, je pa to samo indikator, da je nekaj narobe. Da je brez_punce povsem brez izkušenj, to zagovotovo ni zaradi tega, ker bi on čakal na pravo, temveč zato, ker ima že skrajne težave z vzpostavljanjem odnosa z žensko na višji nivo.
Katenjka, zadela si žebelj na glavico. Če je 16-letnik povsem brez izkušenj, “nikome ništa”, nekje po 20. letu se pa že začnejo kazat simptomi “sindroma” najvišji dosežek: lupček na lička. Vem kaj govorim, sem bil na istem. Imel sem 22 let, zaradi tega dejstva sem psihično bil čisto zdelan, ni minil dan, da se ne bi vprašal, kdaj bo prišlo mojih 5 minut. Vsakodnevno sem se spraševal, kaj delam narobe, da ne uspem osvojit punco. Nobene motivacije nisem imel. Samo to sem se spraševal. Potem se mi je pa nasmehnila sreča, ki je brez_punce žal še ni bil deležen. Verjemite mi, brez_punce je v nezavidljivi situaciji, v stanju, ki ga lahko razume le nekdo, ki je ali je bil na istem. Kaj mu pomaga služba, denar, avto in lastna streha nad glavo, če ga to dejstvo izjeda v duši.
Ok, tretja možnost. Pa ne vem, če je tako tragično…po moje res strokovno pomoč take vrste najt je zelo zelo težko…po moje nima smisla, no dopuščam da se motim…
[/quote]
V tem primeru je to EDINA LOGIČNA stvar, ker pri njemu gre za dosti globje zadeve, kot si marsikdo tukaj misli. Vsi nasveti, ki mu jih dajete, so v bistvu vaše lastne izkušne in percepcije in pri njemu ne bodo nikoli delovali, saj so v nasprotju z njegovimi. Strokovne pomoči je pa na kupe. Ne govorim o psihiatrih, saj ni (še) tako daleč. Bi mu pa psihoterapevt prišel ZELO prav. In teh je kot listja in trave. Preprosto potrebuje nekoga, ki ga bo strokovno vodil, ter se mu bo lahko v celoti odprl, saj imam občutek, da se tu prikazuje v popolnoma drugi luči, kot je v resnici, kar pa ni nič nenavadnega. Sami sebe dojemamo drugače kot nas drugi. Na njegovem mestu bi jaz poiskal pomoč že pred leti. Če vidiš, da imaš problem, ki ga sam ne znaš rešit, potem je edina možna rešitev, da si poiščeš nekoga, ki to zna. Podobno kot pri vseh drugih stvareh. Je pa prav ironično, da tukaj največ nasvetov pišejo ravno tisti, ki imajo že sami s seboj cel kup težav in niso na tem področju čisto nič bolj uspešni.
Sem se dobro nasmejal temu komentarju. Hvala, ker si mi polepšala dan.[/quote]
Odgovoril pa nisi…A te skrbi, da bi se dalo potem izračunat oddaljenost tvojega problema…?
Če tole leti na moje odgovore, jaz sem punca (tam v eni drugi temi Primož nakazuje, da ljudje spreminjamo spole na internetu, no jaz ga ne), imela sem fanta, sva se razšla, in iz tega izhajajo moje težave…
Jih je cel kup, ali pa ena sama, kakor hočeš… jih rešujem, verjetno bolj počasi, verjetno bi jih kdo znal bolj konstruktivno, no pri meni je tako…
Bom nehala svetovat, sicer se pa trudim, da ne bi nič radikalnega napisala v stilu, ‘to in izključno tako napravi…’
Kar se psihiatrije in psihoterapije tiče, ja se strinjam, čeprav še vedno mislim, da je pravega psihoterapevta/psihiatra težko najt. (Če veš za kakšnega, lahko tukaj koga priporočiš) Pomaga ti lahko tudi prijatelj, pomaga ti lahko tudi post neznancev na netu. Pomembno je, da npr. brez_punce ne bo mislil, da bo po nekaj seansah pripravljen-ozdravljen in bo takoj znal vse to, česar zdaj misli, da ne zna. En moj prijatelj, ki je imel podobne težave, psihoterapije ni rabil. Lahko bi mu koristila, lahko bi mu škodila. Reči nekomu, poišči si pomoč…ni ravno neki full nasvet…Razen tega mora sam narediti preskok in pokazati željo po tem…ravno zato si jaz tega nisem upala predlagat in še zdaj mislim, da ni to nujno edina možnost.
Njegov problem, pravzaprav edini, je ta, da se z neko punco, ki jo prvič vidi, ne zna sproščeno pogovarjat. Pa ne vem, če za to rabi terapevta…Če njegovi starši, prijatelji, sodelavci, ne vedo za njegovo grozno invalidnost, se mu to ne vidi po obnašanju. Če vse ostale stvari lahko počne v življenju, potem mu nič drugega ne manjka. Ne vem, če res rabi terapevta… Mislim, da bi lahko nehal razmišljat o tem, da mora vsaka punca ki jo sreča, postat njegova punca , in posledično bit zaradi tega nesproščen, brez terapevta. Bo še dovolj živčen, ko ji bo rekel, da mu je všeč…to se pa lahko reče po tem, ko se 2 meseca družita, ne pa po prvih 15 min. Če se zna pogovarjat s prijateljicami, se bo pa na tak isti način moral še z neznankami. Pa ni res, da nima več časa pri teh letih, mislim ,da ni tako tragično.
Nihče ne rabi nehati svetovati. Vsaj dokler jaz želim odobriti vsa sporočila, če ne bi želelvašega svetovanja, ptoem vse kar bi vi napisali , bi preprosto zbrisal.
Zato je moje prepričanje, vsak nasvet je dober, če izhaja iz lastnih izkušenj in razmišljanja. Kaj je prav in kaj ne za spraševalca, tako ali tako ne moremo vedeti, bo pa avtor iz vseh razpisov razbral, kar mora in kogar že mora.
Zakaj je potrebno vedno vedeti, kdo je tisti, ki nam deli nasvete. Ali ni nasvet bistvo nasveta ali je bistvo kdo to pove?
Kar pa se tiče večnega očitka, kaj pa ti veš ali pa, tistiki ima največ problemov je najbolj pameten.
Točno tako, nisem samski pri 34 letih in ne iščem fanta, lekako bi vedel? vsak dan pa se ukvarjam s takšnimi problemi in imaš vpogled v neke vzorce.
Le kako lahko svetujem na forumu ločitev, ali pa nezvestoba ali pa čustvena inteligenca.
vsak lahko, če vemo, da je bistvo nasvet, ki izhaja iz naše notranjosti in našega notranjega razmišljanja in pri tem upoštevamo, da ne pametujemo, ampak je to samo naše razmišljanje.
s takšnim načinom, ste lahko prav vsi, svetovalci,ki v vsakem primeru pomagajo, ne glede kaj napišete.
vse izhaja iz življenja, življenje pa smo ljudje.
primož