Včasih je treba naredit ravno tisto, česar se človek najbolj boji!

Kdor ne reskira, ne profitira!

Ti nisi “brez_punce”, ampak “brez_korajže”!!

Se mi zdi, da večini punc niso všeč pasivni moški (vsaj sama ne sodim med take punce), ampak aktivni moški, ki vejo, kaj hočejo in se ne bojijo nikogar! Sploh pa ne pri 32ih!! Če si se oglasil na tem forumu s problemom, ga očitno hočeš razrešit, alora v akcijo z registracijo….

Tole pa me spominja, kot če bi bral iz knjige receptov navodila za peko torte, katere sestavine moram dodati, koliko gramov točno, kako mešam, kako dolgo počakam, da testo vzkipi, na koliko stopinj segrejem peč itd. Se pravi, gre za odličnega “ubijalca” spontanosti, v prepričanju, da če želimo zadoščati določenim predpisom, kako se moramo vesti, da moramo biti takšni in takšni, torej čimbolj izumetničeni in nenaravni, da smo vse drugo, samo sami, da nismo,. Potem pa še zraven priporočaš, da zaigramo svoje počutje in se pretvarjamo, le da bomo ugajali drugim, da smo vedno veseli in nasmejani, kot klovni torej, čeprav se tako ne počutimo. Priporočaš mu, da igra šablonske vloge in iz sebe dela bebca, s čimer lahko dobi le eno plitko dekle, ki je kratkovidna ko kura.

Čisto prepost nasvet, ne obremenjuj se, da bi moral biti nekdo drug, saj si dober takšen, kot pač si, ta samosvojost te dela unikatnega, posebnega, zato v vsaki situaciji bodi le TI in se ne pretvarjaj. Svojih čustev ne skrivaj, nič hudega ni, če si zmeden, če nisi super samozavesten korenjak, če nimaš idealnega telesa, če nisi komunikativen kot televizijski napovedovalec…. Bodi enostavno TI.

Nisem rekel, da mora igrat klovna, če ji pa poveš tu pa tam kakšno smešno zgodbo npr. kaj se ti je zgodilo danes, pa ni s tem prav nič narobe. To da si sproščen zraven nje in pozitivne energije bo zagotovo vplivalo tudi na njeno razpoloženje.

Eh Matjažko, če sem že pri tvojih postih opazil kaj neverjetnega je ravno to, da iz vsakega preprostega stavka uspeš narediti en big deal. Če mu napišem, da naj bo pozitivne energije si ti že predstavljaš klovna, ki žonglira in se pelje na enokolesniku, okoli svoje izbranke.

Seveda ste vsi zdaj pametni ampak v teoriji je vse možno v praksi pa ne gre tako zlahka. Če poenostavim in primerjam s kačami. Kdor se boji kač, se bo mogoče po par soočenjih s kačo upal kače samo dotaknit. Če pa mu jo nenadoma kdo vrže za vrat pa bo druga pesem a ne. Strah je stah in strah pred žensko ni nič drugačen kot pa če se bojiš, kače,pajka,letala, dvigala,… In sramežljivost je neke vrste strah. Vem o čem govorim ker imam enak problem kot brez_punce. In ko sem omenjal metanje kače za vrat sem mislil na spontanost oziroma na prilagajanje na različne situacije. To nama obema manjka. Tega se ne da natrenirat niti naučit, vsaj pri meni ne.
Osebno se mi zdi neumno, da bi se brez_punce poizkušal naučiti različne možne scenarije in tukaj se strinjam z matjazko, da bo izpadel kot poceni ponaredek. What you see is what you get je najboljši in najbolj pošten pristop. Samo vprašanje, če si ga midva lahko privoščiva.
Me pa nekaj čudi pri brez_punce. Glede na to,da si finančno prekrbljen pa še nisi imel primera, da bi se kakšna za tabo metala ? Kako pa bi odreagiral, če bi se res katera ekstra zanimala zate pa ne bi vedela, da si še nedolžen?

Nisem rekel, da mora igrat klovna, če ji pa poveš tu pa tam kakšno smešno zgodbo npr. kaj se ti je zgodilo danes, pa ni s tem prav nič narobe. To da si sproščen zraven nje in pozitivne energije bo zagotovo vplivalo tudi na njeno razpoloženje.

Eh Matjažko, če sem že pri tvojih postih opazil kaj neverjetnega je ravno to, da iz vsakega preprostega stavka uspeš narediti en big deal. Če mu napišem, da naj bo pozitivne energije si ti že predstavljaš klovna, ki žonglira in se pelje na enokolesniku, okoli svoje izbranke.[/quote]

Priročnik, kako dobiti punco, ne obstaja! Takšni nasveti so za najstnike. Ker pa gre za odraslega človeka, pa se dela iz njega zgolj nekakšnega kripla, ki ne zna šteti do pet, potem bo še bolj negotov, saj za dvorjenje ne rabi receptov (za peko torte), kot ste mu tu zgoraj nanizali nekateri…

Brez_punce, določeni stvari moraš izkusiti na lastni koži, pomembno je le, da si ves čas ti in ne špilaš nekoga drugega. Če si zavrnjen s strani dekleta, nič zato, glavno da poskušaš. Za te stvari ne rabiš navodil, saj pristop do dekleta ni tehnične narave!!!, saj se z vsakim dekletom (človekom) odvije posebna interakcija ali odnos, ki je odvisna od vaju obeh – včasih pride do preskoka iskre, smo si simpatični z nekom, včasih ne, smo nekako brezbrižni, ali pa celo antipatični. Veliko uspeha!

Nisem rekel, da mora igrat klovna, če ji pa poveš tu pa tam kakšno smešno zgodbo npr. kaj se ti je zgodilo danes, pa ni s tem prav nič narobe. To da si sproščen zraven nje in pozitivne energije bo zagotovo vplivalo tudi na njeno razpoloženje.

Eh Matjažko, če sem že pri tvojih postih opazil kaj neverjetnega je ravno to, da iz vsakega preprostega stavka uspeš narediti en big deal. Če mu napišem, da naj bo pozitivne energije si ti že predstavljaš klovna, ki žonglira in se pelje na enokolesniku, okoli svoje izbranke.[/quote]

Priročnik, kako dobiti punco, ne obstaja! Takšni nasveti so za najstnike. Ker pa gre za odraslega človeka, pa se dela iz njega zgolj nekakšnega kripla, ki ne zna šteti do pet, potem bo še bolj negotov, saj za dvorjenje ne rabi receptov (za peko torte), kot ste mu tu zgoraj nanizali nekateri…

Brez_punce, določeni stvari moraš izkusiti na lastni koži, pomembno je le, da si ves čas ti in ne špilaš nekoga drugega. Če si zavrnjen s strani dekleta, nič zato, glavno da poskušaš. Za te stvari ne rabiš navodil, saj pristop do dekleta ni tehnične narave!!!, saj se z vsakim dekletom (človekom) odvije posebna interakcija ali odnos, ki je odvisna od vaju obeh – včasih pride do preskoka iskre, smo si simpatični z nekom, včasih ne, smo nekako brezbrižni, ali pa celo antipatični. Veliko uspeha![/quote]
Ti praviš, da mora Brez_punce biti ves čas samo tak kot je. Ja prav, potem se pa sploh nebomo nikamor premaknili. Še zmeraj nebo imel poguma kateri odpisati na mail, kaj šele da bo pristopil do nje v živo in jo ogovoril. Predvidevam, da tudi Brez_punce sanja o tem, da bi kdaj zmogel pristopiti do katere, se pogovarjati z njo popolnoma sproščen in se zafrkavati. No in če si želi kaj takega dosežti, potem bo pa moral tudi delati na temu in kot smo mu že neštetokrat svetovali – nehat se bo moral smilit samemu sebi !

Tema je nastala 25.04.2011, danes smo pa 01.07.2011, samo toliko o tem…

Živijo.

Imam zelo dobrega prijatelja, ki je prvo punco imel pri 33 letih. Zaradi tega se mi nikoli zdel čudak in nikoli nisem pomislila, da bi bilo z njim kaj narobe. Je pač malo sramežljiv in izbirčen (so mu redke všeč in ne pristaja na kompromise iz udobja ali družbene sprejemljivosti, kar poplonoma razumem).

Mislim torej, da je največja težava, da se ti s tem tako obremenjuješ. Recimo: praviš, da ne želiš spoznati nikogar s tega foruma, ker vsi (oziroma vse) že poznajo tvojo zgodbo. Ja, in? Ali ni to prednost, da spoznaš nekoga, ki ga ”problem”, zaradi katerega se ti tako obremenjuješ, ne moti niti malo?

Če se postavim na mesto tvoje bodoče punce, bi se mi zdelo kvečjemu zanimivo, da bom prva. Vsekakor bi bolj cenila to, kot pa obratno skrajnost! Res ne vem, v čem je težava – sama sem izgubila nedolžnost precej pozneje kot kolegice, pa se mi to ni zdelo problematično. Poljubljanja in seksa se hitro privadiš, in več kot vadiš, bolje ti gre! … Saj je vendar vsak partner drugačen in ti znanje o seksu, ki ga v zvezo ‘prineseš od prej’ koristi le malo! To je le osnova, ki se jo, kot že rečeno, človek zelo hitro nauči. Največja lekcija, ki pride ponavadi z izkušnjami, je po moje le omenjena – da je najpomembneje komunicirati s partnerjem in da smo si vsi različni tudi med rjuhami.
Zato res – to, da si še devičnik, bi odvrnilo res samo take, s katerimi si tako ali tako ne želiš deliti postelje, kaj šele življenja.

Zdi se mi, da v svoji sramežljivosti čakaš na neko idealno situacijo, ki pa se bo le težko zgodila, in zavračaš druge možnosti spoznavanja deklet, ki so zunaj tega okvira. Kaj bi se lahko zgodilo, če z dekleti, ki so ti tu ponudila dopisovanje po mailu, vzpostaviš tovrsten kontakt?
Če te je morda sram, da bi to prišlo na uho kakšnemu znancu, pa ne izdaj priimka in malo pazi, da ne napišeš kje delaš in podobnih podatkov. Saj lahko o sebi veliko poveš tudi brez tega.

Prisili se in naredi nekaj v to smer. Internet je odlična vaja za komunikacijo, ker je anonimen in brez obveznosti. Če pelje v pravo smer, super, če ne, pa ne izgubiš ničesar!

Seveda pa navijam tudi za to, da se opogumiš v živo, da ne bo pomote. Saj vem, da je težko, a obupati res še ne gre. Tako ali tako nimaš česa izgubiti – če ti ne uspe, boš sam, kakor si zdaj, s kakšno izkušnjo več.

Ne znaš govoriti puhlic? Pa govori konkretno. Pojdi na razstavo in komentiraj slike. Na koncert in reci kaj o glasbi. V knjigarno in povprašaj po knjigi. … Jaz tudi težko najdem besede ponavadi, ampak to je tudi del čara spoznavanja in osvajanja. Nekateri imajo dar gobcanja drugi pač ne – pomisli raje na to, da je situacija enaka na obeh straneh! Tole deljenje na ‘tip mora osvojit žensko s svojim osvajalskim monologom’ in ‘ženske pa so take pa take’ mi gre blazno na živce. Tako med ženskami kot med moškimo smo ljudje vseh vrst! …

No, razpisala sem se, naj bo dovolj za danes 🙂

Se strinjam s tem kar si napisal glede strahov, ne pa s tistim, ko si rekel, da se ne da natrenirat. Da se, postopoma, vsakič tvegaš nekaj več, pomembno je, da greš vedno malo čez svojo mejo in čez čas se tudi na tem področju pojavi spontanost. Samo nekaj volje in truda je potrebno.

Ta odstavek mi je na kilometer padel v oči. Žal, se s tem ne morem strinja, in sicer zato ker:
1. na chatih najdeš večinoma samo atipične ljudi oziroma ljudi, kateri imajo “čudne” namene;
2. se tam večina skriva za masko;
3. imajo tudi sami socialne težave (npr. vzpostavljanje in vzdrževanje stikov).

Moj preprost nasvet bi bil, da če veš, da imaš socialne težave (npr. vzpostavljanje stikov, flirtanje, komunicirajet itd.), da se preprosto začneš družiti z ljudmi “v živo” in takoj prenehaš z internetnimi aktivnosti, katere te še dodatno izolirajo pred “realnim” svetom. Tako kot na vseh področjih, je tudi tu potrebna praksa, vendar pa ljudje delajo ravno obratno. Ko vidijo, da jim ne gre normalen pogovor, rajši pobegnejo na internet, ker se skrijejo za nekim psevdonimom in potem namesto govorjenja tipkajo, s čimer se sicer naučijo odlično tipkat in “nakladat”, vendar ponovno zmrznejo ob naslednjem “človeškem” stiku. “Na žalost” se lahko socialnih veščin naučiš samo v družbi in z medčloveškimi stiki, kar pa lahko traja zelo dolgo časa. Tu ni neke bližnjice.

Da se takoj zdaj. Pri tej priči je potrebno sprejet odločitev “Ne, zdaj pa več tako ne gre”.

Strah ni stvar, to vemo vsi. Strah je posameznikova reakcija na določeno stvar, izhaja iz posameznikove lastne realnosti, zato se recimo nekdo lahko nečesa boji, drugi pa spet ne. Strah je nekaj, kar mi delamo samemu sebi, naše stanje ali percepiranje stvari. Samo od posameznika je odvisno, če se bo bal nečesa ali ne; ni odvisno od tega ali kdo kaj naredi ali ne, ali le-ta določena oseba nekaj prebere in ga bo takoj nehalo bit strah… Ne. Takoj zdaj se je treba odločit “Ne bo me več strah!” in naslednjič ko začutiš strah se potegneš za uhelj ali pa užgeš po bedri (zanimiva stvar, res, da se s takim malim dejanjem prekine celoten patern, ki ti bremeni celo življenje).

Kaj moraš slišat ali dobit od določene ženske, da strahu več ne čutiš? Pa si predstavljaj, da si to že dobil ali slišal in se takrat začni z njo pogovarjat. Predstavljaj si, da karkoli rabiš za premagovanje strahu, je že bilo doseženo. Kaj bi naredil takoj zdaj, ta trenutek, če te ne bi bilo strah?

Življenje ima čuden način uresničevanja naših želja in ti ponudi vedno tisto, na kaj si fokusiran. Si fokusiran na zavrnitev in se bojiš, da te bo zavrnila? Glej ga zlomka, ga že dobiš. Kaj če bi za spremembo bil fokusiran na to, kar si želiš in ne na to, česar se bojiš? Bi ti življenje ugodlo? Samo en način je, da ugotoviš…

Ta odstavek mi je na kilometer padel v oči. Žal, se s tem ne morem strinja, in sicer zato ker:
1. na chatih najdeš večinoma samo atipične ljudi oziroma ljudi, kateri imajo “čudne” namene;
2. se tam večina skriva za masko;
3. imajo tudi sami socialne težave (npr. vzpostavljanje in vzdrževanje stikov).

Moj preprost nasvet bi bil, da če veš, da imaš socialne težave (npr. vzpostavljanje stikov, flirtanje, komunicirajet itd.), da se preprosto začneš družiti z ljudmi “v živo” in takoj prenehaš z internetnimi aktivnosti, katere te še dodatno izolirajo pred “realnim” svetom. Tako kot na vseh področjih, je tudi tu potrebna praksa, vendar pa ljudje delajo ravno obratno. Ko vidijo, da jim ne gre normalen pogovor, rajši pobegnejo na internet, ker se skrijejo za nekim psevdonimom in potem namesto govorjenja tipkajo, s čimer se sicer naučijo odlično tipkat in “nakladat”, vendar ponovno zmrznejo ob naslednjem “človeškem” stiku. “Na žalost” se lahko socialnih veščin naučiš samo v družbi in z medčloveškimi stiki, kar pa lahko traja zelo dolgo časa. Tu ni neke bližnjice.[/quote]
Da grem kar po točkah.

1. Tako kot na chatih, tako jih lahko tudi v živo srečaš.
2. Glede na to, da sem tudi sam hodil po četih, kakšne 4 leta nazaj, ti lahko zagarantiram, da boš na tak način spoznal osebo še dosti lažje, kot bi jo v živo. Preko računalnika se ljudje počutimo varnejše in si lahko zaradi tega mogoče še več zaupamo, kot bi si sicer. Recimo, da lahko na tak način potekajo še bolj globoke debate, kot v živo.
3. Večinoma je res tako, toda sam sem tam spoznal že veliko ljudi, ki so bili daleč od tega, da bi imeli kakršnekoli socialne težave.

Če si pa naiven in če že po prvem pogovoru nekomu vse zaupaš in mu pošlješ svoj kontakt je pa potem to tvoj problem.

Sklep : Brezzveze karkoli primerjat, izjeme so vsepovsod.

Jonny, očitno se nisi naučil ločit zrnje od plev. Preko spleta se da spoznat veliko normalnih ljudi, le treba je imeti žilico za selekcioniranje. Npr. jaz sem svojo punco po naključju spoznal preko interneta. Pa tudi, ko si z nekom začneš dopisovat, menda prej ali slej pride do srečanja v živo. Če pride do srečanja, potem vsaj vidiš, pri čem si, če pa ne in druga stran nekaj cinca, pa take osebe ni več treba jemat resno. Internet je odlična odskočna deska.

Sadni in punco sem spoznal na internetu,

kar sem napisal, je bilo namenjeno avtorju teme (brez_punce), ne pa vama. Mi je popolnoma jasno, da vas je kar nekaj tukaj, ki imate podobne težave (večina si itak ne prizna) in si malo ego branite, kar je razvidno že iz živčnih odzivov. Meni je čisto vseeno, kaj vidva počneta in s kom se družita, ker sta zaenkrat še daleč od točke, kjer je brez_punce, ki se problema zaveda in ga tudi želi odpravit. On je že v prvi objavi jasno zapisal, v čem je problem, Vidva pa si še drzneta dajati nasvete, ki ga bodo še bolj zaprli. Sta pa res egocentrična. Če sam opaža, da ni ravno uspešen v socialnih stikih, potem je edino zdravilo, da jih ima čim več in to z “normalnimi” ljudmi (ne pa internetnimi introvertiranci), saj se bo le tako naučil sproščene komunikacije, branja telesa itd. Določenih stvari se je pač možno naučiti samo s prakso in dokler bo čepel za računalnikom in zgubljal čas za “navidezne” prijatelje, toliko časa se ne bo posvečal “realnemu” življenju in se bo zadeva samo poslabševala.

Haha in kaj naredi tebe kaj boljšega od naju ? Ravno tako si lahko tudi sam le nek “navidezen” prijatelj in nič drugega. Kakorkoli že, v mailboxu je dobil polno ponudb in se ravno tako noče dobit z nobeno. Povej nam jonny the doctor, ti ki vse veš / vidiš, kako bo brez_punce potem odpravil ta problem ? 🙂

Ja, problema se zaveda, toda nima jajc, da bi ta problem rešil. Morda pa zanj ne bi bilo slabo, če bi preko interneta navezal stik s kom, pa potem čez čas še srečanje v živo. To bi mu lahko pomagalo ublažit strah. Kdove, morda pa na ta način spozna bodočo ženo.

Mu že ves čas govorim, naj se registrirala, saj bi rada preko zs navezala stik z njim.

in kaj zdej, če ste jih? koliko od teh se je razvilo v vezo in kako dolgo so trajale?

sadni, če me spomni ne vara, si v eni temi prav veselo udrihal po tistih, ki si partnerje iščejo preko neta. hmm, dvojna merila?

dokler brez_punce ne bo premagal straha pred zavrnitvijo, bo pač v svoji sobici in se na dolgo in široko dopisoval z ostalimi asocialnimi dekleti. Podzavestno išče take, ki imajo isti strah pred svetom kot on sam in se bodo pustile dolgo prositi za eno kavico. Potem pa ko se bodo videli, bo pa vsaj en razočaran, ker ne bo dobil tistega kar je pričakoval. tko to je, če živiš na netu.

Ta odstavek mi je na kilometer padel v oči. Žal, se s tem ne morem strinja, in sicer zato ker:
1. na chatih najdeš večinoma samo atipične ljudi oziroma ljudi, kateri imajo “čudne” namene;
2. se tam večina skriva za masko;
3. imajo tudi sami socialne težave (npr. vzpostavljanje in vzdrževanje stikov).

Moj preprost nasvet bi bil, da če veš, da imaš socialne težave (npr. vzpostavljanje stikov, flirtanje, komunicirajet itd.), da se preprosto začneš družiti z ljudmi “v živo” in takoj prenehaš z internetnimi aktivnosti, katere te še dodatno izolirajo pred “realnim” svetom. Tako kot na vseh področjih, je tudi tu potrebna praksa, vendar pa ljudje delajo ravno obratno. Ko vidijo, da jim ne gre normalen pogovor, rajši pobegnejo na internet, ker se skrijejo za nekim psevdonimom in potem namesto govorjenja tipkajo, s čimer se sicer naučijo odlično tipkat in “nakladat”, vendar ponovno zmrznejo ob naslednjem “človeškem” stiku. “Na žalost” se lahko socialnih veščin naučiš samo v družbi in z medčloveškimi stiki, kar pa lahko traja zelo dolgo časa. Tu ni neke bližnjice.[/quote]

Plus je v tem, da lahko v relativno kratkem času naveže precej stikov z malo napora, minusi pa so ti, ki jih omenjaš zgoraj, ni neverbalne komunikacije, ki je zelo pomembna, kjer ne zaznaš obrazne minike, gestikuliranja, drže človeka, način govorenja in intonacijo glasu. Ampak saj kasneje, ko gre recimo na pijačko z osebo, ki jo je spoznal preko interneta, če si nista obojestransko simpatična, se pač ne bosta nikoli več videla. Izgubiti nima ničesar….

Spomin te vara. Tega nikoli nisem in tudi nikol nebom trdil, da bi bilo karkoli narobe s spoznavanjem preko interneta. Kar pa ne podpiram tukaj, je pa to, da od tega postaneš odvisen. Mislim pa da ni nič narobe, če visiš še na kakšnem portalu in kdaj pa kdaj začetaš s katero. Kaj je narobe če imaš odprtih več možnosti ?

To je pa popolna neumnost, kar si zdaj napisal. To bi bil lahko že lep začetek, če bi se v kaj takega spustil. Ja ok bilo bi ga sram, nebi vedel kaj rečti pred njo bla bla, s časom bi pa ugotovil, da vse skupaj le ni tako strašno kot se zdi. Če bi se dobival z dekleti, pa četudi preko spleta, bi postajal vedno bolj samozavesten, drzen, sproščen pred njimi. Potem bi pa pač nadaljeval v tej smeri še naprej. Pravijo kjer je volja je tudi moč, on je pa očitno nima dovolj, da bi se lotil tega problema. Imam filing, da bo ta tema gor še lep čas.

Se je razvilo v zvezo in traja lep čas. 🙂