Kako si naj dobim punco?
Stvar je taka, da me dejstvo, da pri teh letih nimam še prav nobene izkušnje z ženskami, zelo obremenjuje. In se nikakor ne želim izpostavljati oziroma bi mi bilo zelo nelagodno, če bi nekdo ki me pozna, to o meni vedel. To, da me ne poznate, je bil sploh pogoj, da sem zbral pogum in o tem pisal na ta forum.
Kaj je s tabo ˝brez_punce˝ narobe!??
Jamraš, da še nikoli z nobeno nisi bil, da ne znaš razbrati signalov, da ne znaš osvajat.. itd..
Ko pa se punca zanima zate in te prosi za kontakt, ji ga pa ne daš.. Pa že ona je naredila prvi korak, ti pa še vedno nič..
Če boš tako nadaljeval boš tudi pri 40 na istem kot danes!
Če hočeš, da se stvar spremeni, moraš tudi ti nekaj spremeniti.
Se zelo trudim, da bi te razumel.. Pa te žal ne.
Hej,
ka je zdaj to??? Punce bi te rade spoznale, ti pa take prbijaš, wtf? Saj te po svoje razumem, ampak priložnosti ne gre zametavati, enkrat se morš skorajžit. Vzemi en čvek s punco zgolj kot friendtalk, nič obvezujočega. Konec koncev se verjetno ne bota poročila. pa še prek maila boš lahko za začetek klepetal, varno skrit da te ne ugrizne kaka 🙂
Ej, če si že v življenju kar nekaj dosegel, probleme imamo pa vsi sami s sabo, eni večje eni manjše …. začni se pogovarjat s kako punco, bo videl kake probleme majo lahka, ………. c’mon.
Seveda, takih je veliko. Problem je v pristopu, komunikaciji, vzpostavitvi stika.[/quote]
zakaj se pa potem ne osredotočiš na te, ki so ti vsaj mal všeč všeč? oz na tisto katera ti je zares všeč. v čem je poanta da bi pol pa kr z eno?
men so bli taki mal sramežljivi vedno simpatični, moj prvi je do mene tko sramežljivo pristopu. pa sem edino njemu rekla ja, čeprav sem imela ponudbe tudi od nesramežljivih tipov. zeleno luč je dobil ne zarad sramežljivosti ampak ker mi je bil sicer simpatičen. razšla sva se zarad drugih stvari pol. ampak to ni več predmet te debate.
Res je ne moraš iti do punce kar tako in jo vprašati, če bi bila tvoja, nasledni dan bi bila pa že skupaj. Proces je malo daljši, mora sprejeti tvoj karakter, zanimiv ji moraš izpasti. A hkrati mora tudi ona tebi. brez_punce tudi tebi bi mogoče vse dol padlo, ko bi se pogovarjal s katero in bi na koncu ugotovil, da razen tega da je lepa ni na njej nič posebnega. Pa ne pričakovati ničesar na začetku, da bodo kakšne iskrice , pogovarjaj se z njo tako kot s kakšnim prijateljem. Za začetek probaj samo vzpostaviti normalno komunikacijo. S časom boš dojel, da ženske niso nek bav bav in postajal boš vedno bolj drzen in flegma v njihovi prisotnosti.
Kot sem prebral zgoraj ti je nekdo že svetoval, da probaj z njimi flirtati preko raznoraznih chatov in profilov. Tukaj se strinjam. To ti bo pomagalo, delal boš na komunikaciji, spoznaval boš različne karakterje punc in ugotavljal kako pritegniti njihovo pozornost. Tudi v živo so take, samo da mogoče malo bolj zadržane 😉
Kot sem že napisal punce imajo rade samozavestne tipe. Naj te še opozorim, da so profesionalke kar se tiče branja mimike telesa in posledično tvojega razpoloženja. Če boš bil nervozen zraven nje, bo to opazila ne samo preko verbalne, ampak tudi preko neverbalne komunikacije. Druga stvar pa je, da jo moraš spravljati v dobro voljo, ker če ti to uspeva, potem je že skoraj tvoja. Ponavadi, če si jim všeč se na koncu smejijo že na vsak tvoj stavek. Torej recept je sproščenost, samozavest in humor.
Si res želiš odpraviti to ? Potem pa v akcijo in se nehaj smiliti samemu sebi !
Ampak zgleda tudi če punca pristopi do tebe, se ne odzoveš. Tukaj si dobil kar nekaj povabil, pa se vedno znova umakneš v svojo duplinico. Saj en drink še ne pomeni, da se bo kaj razvilo, je pa dobro da malo vadiš svoje socialne veščine pa komunikacijo.
Sebi govoriš, da jih ne najdeš, dejansko pa jih niti nočeš najt in imaš super izgovor zase, češ sem brez moči, nič ne morem, tako je … namesto da bi dejansko kaj premaknil.
Mogoče pa bi ti pomagal tečaj javnega nastopanja ali dviga samozavesti pa kakšna športna aktivnost (planinsko društvo?). Človeku zraste samozavest in postane bolj sproščen pred tujci in tujkami….
Predvsem pa ti svetujem, da živiš čim bolj družabno, čim večkrat greš ven, na vse rojstne dneve in piknike, na katere si povabljen; se pogovarjaš tudi s čistimi neznanci, če tako nanese priložnost…. Potem ti ne bo več problem spontano začeti pogovora s komerkoli, tudi s punco ne, ki ti je všeč!
Moj bivši je bil po opisu isti ko ti, identična zgodba. Očitno sem mu takrat zadost padla v učke in se sploh ni obotavljal. Sicer mi je blo mal hecno, ko je tko sramežljivo, robato navalil, po drugi strani pa tko simpatično, prisrčno. Očitno spontano, to pa največ šteje, vsaj pri meni.
Ne vem, ko ti bo ena dovolj zameglila pogled, boš po moje pozabil na sramežljivost, način komunikacije in podobne nabuloze in šel v akcijo 😉 Te pa nobena ne bo prišla iskat domov pred TV.
Seveda, takih je veliko. Problem je v pristopu, komunikaciji, vzpostavitvi stika.[/quote]
zakaj se pa potem ne osredotočiš na te, ki so ti vsaj mal všeč všeč? oz na tisto katera ti je zares všeč. v čem je poanta da bi pol pa kr z eno?
…
[/quote]
Saj se osredotočam na tiste, ki so mi všeč. Ampak glede na situacijo mislim, da nisem v položaju, ko bi lahko bil (preveč) izbirčen.
Počasi prihajamo do bistva problema. Žal tega “procesa” ne obvladam ravno najbolje oziroma sem pri njem nespreten. Ne vem, kako se v določenem trenutku obnašati, kako postopati, ali se je primerno pošaliti, ali je to primerna tema za pogovor, ali je to primerno vprašanje, ali je to primerna opazka… V glavi se mi pojavi en kup vprašanj in postanem negotov. Tega se žal ne da naučiti vnaprej, spontanost pa mi dela probleme.
Žal so to točno tiste stvari, katerih mi najbolj primanjkuje.
Ne smilim se samemu sebi, ampak poskušam rešiti problem. Tudi z iskanjem nasvetov na tem forumu.
Kot sem pojasnil že zgoraj, mi je zaradi navedenih dejstev o meni zelo nerodno. In to zadosti obremenjuje že mene samega. Zato nočem, da kdorkoli, ki me pozna to že vnaprej ve. Ker po eni strani še sam težko dojemam, da sem tak luzer, da mi najbolj naravna človeška stvar dela takšne probleme. In anonimnost je tudi pogoj, da se sploh oglašam tukaj.
Upam, da je sedaj bolj razumljivo.
Pa kdo je rekel, da te tukaj sploh kdo pozna? Daj se vsaj registriraj, vsaj jaz bi rada stopila v kontakt s teboj preko zasebnih sporočil. Ti je sploh prišlo na misel, da bi rada navezala stik s teboj? Itak boš še vedno anonimen. Pa kaj potem, če si pri svojih letih še vedno čisto brez izkušenj. Jaz te še vedno gledam kot človeka. Kdove, lahko se pa iz tega kaj izcimi 😉
Kot sem pojasnil že zgoraj, mi je zaradi navedenih dejstev o meni zelo nerodno. In to zadosti obremenjuje že mene samega. Zato nočem, da kdorkoli, ki me pozna to že vnaprej ve. Ker po eni strani še sam težko dojemam, da sem tak luzer, da mi najbolj naravna človeška stvar dela takšne probleme. In anonimnost je tudi pogoj, da se sploh oglašam tukaj.
Upam, da je sedaj bolj razumljivo.[/quote]
Ja in, ko da boš umrl, če se kaj izve o tebi, še vedno boš živ. S tem boš samo dokazal samemu sebi, da nisi reva. Že samo, da boš stopil do punce, ki ti je všeč boš moral zbrati veliko poguma, kaj šele, da se pogovarjaš z njo. Pomisli malo, ali se je vredno do konca življenja skrivati v jami ? Jaz bi na tvojem mestu pregledal ponudbe, ki si jih dobil na zasebcu ( just my opinion ).