re:&y

To, da se tako imenovane internetne “veze” ne obnesejo ne pije nobene vode. Pač časi se spreminjajo in ljudje se spoznavajo na vse možne načine, eni neradi hodijo okrog eni iščejo sebi podobno osebo, eni pa imajo premalo poznanstev, da bi iz tega kroga našli družico in ženske ste zelo pasivne kar se tiče osvajanja in vaša odločitev za vezo je dostikrat zelo iracionalna. Ne vem razloži mi tole, enemu tipu je všeč ženska in se bo potrudil zanjo in to v real lajfu šel do nje in jo ogovoril in kje je tu naključje? Na internetu pa je teh naključij še toliko manj, vsak ki bo karkoli videl s tem v vezi in pisal bo to naredil z določenim namenom in tu spet ni nobenega naključja pač pa interes. Edini realni problem neta pa je ta, da ne veš kaj lahko dobiš in da večina žensk misli, da ti fantje iščejo samo seks in zato se ta zadeva ne obnese. Sicer je pa tako pravijo, da se privlačijo nasprotja! Potrebno pa je povdariti tudi to, da je internet ena izmed opcij, kjer se lahko razvije pogovor lahko se zadeve prečistijo, in vsak ve s kom ima opravka. Jaz zase vem, da sem nekaj punc, ki sem jih srečeval v real lajfu in smo se pozdravili kliknil na FB, kjer se je potem razvila debeta, ki se verjetno v real nikoli ne bi ali bi pa mogel resnično zrežirati veliko stvari. Poznam pa nekoga, ki verjetno sploh nikoli ne bi dobil punce, če ne bi bilo neta pa je zelo srečen v vezi. Pri iskanju veze je potrebna kreativnost pa tudi nekaj sreče!

Napaka! Na tak način bo postal njena moška prijateljica, in ko mu bo ženska enkrat rekla “S teboj se je tako fino pogovarjat”, je konec, pristal bo v coni le prijatelja in poti nazaj več ne bo.

To je pa tako posploševanje s predsodki, da bolj ne more bit. Uporabnik relativno ima prav, ko pravi:

Napaka! Na tak način bo postal njena moška prijateljica, in ko mu bo ženska enkrat rekla “S teboj se je tako fino pogovarjat”, je konec, pristal bo v coni le prijatelja in poti nazaj več ne bo.[/quote]

Točno tako. To, da se je z njim fino pogovarjati ženske ne bo privlačilo, zaradi tega ne bo kemije.

To je pa tako posploševanje s predsodki, da bolj ne more bit. Uporabnik relativno ima prav, ko pravi:

Ja, spoznavanje preko interneta samo po sebi za ženske ni odbijajoče. Odbijajoč pa je način kako do spoznanja pride. Recimo imamo dva moška. Prvi ima na netlogu profiu, komunicira z nekaj ljudmi, objavlja slike kaj se mu dogaja v življenju in mimogrede doda eno punco, ki mu je všeč in sem pa tja kako besedo z njo spregovori, nakar jo povabi na pijači čez nekaj časa povabi na pijačo. Drugi moški se prijavi na nek forum in napiše oglas “Sem moški iz Ljubljane, star 30 let blablablablabla in si želim ljubezni.” A čutite razliko?

][/quote] in ženske ste zelo pasivne kar se tiče osvajanja in vaša odločitev za vezo je dostikrat zelo iracionalna.[/quote][/quote]

Absolutno so ženske pasivne. Obstajajo sicer redki primeri, ko je ženska malo bolj aktivna, ampak a se je smiselno zanašati na to? Jasno da ne. Moški je tisti, ki je aktiven, ženska pa se na koncu (samo) odloči in po možnosti najde kakšen klišejski izgovor.

Iracionalena odločitev je zato, ker se na zmenkih iščej v glavnem kemijo, ne pa kompatibilnosti.

Meni so pa všeč lastnosti, ki jih ima, kot piše, brez_punce in zagotovo nisem edina. Pač nisi imel še priložnosti srečat punce, ki bi ji bil všeč.
Malo me spominja tole na enega prijatelja, ki je imel predstave o pecanju zelo popačene, ko je začel brat take nekatere nasvete; npr. nekje je zasledil, da ne smeš punci pomagat, ker potem preideš za vedno v vlogo prijatelja, oz. moške prostitutke. No in to pa seveda on ne bo.

mi je prav zabavno, ko to napiše tip in še verjetno misli, da je res. Tudi on je najprej tako mislil, in si kupil full neko makino, no malo kasneje jo je zamenjal za pol cenejši avto. No učinka ni bilo drugega, kot to, da je pač nekaj denarja zapravil, nekaj prihranil, pa po moje je nehal bit tisto, kar ni, pa je mislil, da bi moral bit 🙂

Le delno imaš prav. Namreč lahko se žensko spozna tudi preko oglasa, le oglas mora biti napisan tako, da pritegne. To kar si ti napisal, je tipično klišejsko, iztrošeno, dolgočasno, nezanimivo. Zato ni z oglasom nič narobe, če je ta napisan na duhovit in zabaven način, po prvem kontaktu pa se naprej razvija.

Zahvaljujem se vam za odgovore. Dobil sem kar nekaj koristnih nasvetov in še več izhodišč za razmišljanje.

Mislim, da kar se odnosov v primarni družini ter vzgoje tiče, ni bilo nekih posebnosti. Imel sem ljubeča starša, mogoče včasih malo preveč zaščitniška, naši medsebojni odnosi so bili dobri, korektni. Brez da razlagam na dolgo in široko, mislim, da sem imel pogoje za odraščanje, kot si jih vsak lahko samo želi. Versko nisem bil vzgajan.

Seveda smo se tudi pogovarjali. Je pa res, da se ni nikoli nihče vtikoval v to, ali imam ali nimam in kdaj bom imel ali zakaj še nisem imel punce. Ker se je smatralo, da je to pač moja osebna stvar.

Ne drži, da sem čepel samo za knjigami. Sem našel tudi čas za druženje. Res pa je, da sem bil priden učenec, saj se je to od mene pričakovalo in je to bila moja naloga.

To, da nimam smisla za navezovanje stikov, še kako drži. Tega se skušam učiti, tudi preko knjig in člankov na internetu. Vendar ko vidim, kako je to drugim nekaj samoumevnega in s kakšno lahkoto to počnejo, kar malo izgubim voljo. Nočem pa oponašati drugih, ker je to še slabše.

Glede pogovarjanja, poslušanja in načina, kako kaj povem je osnovni problem v tem, da do kakšnega malo daljšega ali globjega pogovora (na osebni ravni) sploh ne pride – ker kot sem napisal, ne znam voditi pogovora in ker ženskam zato nisem zanimiv, odnehajo in oddrvijo naprej.

Iz opisanega problema pa izhaja še drug problem: Tudi če bi po nekem čudežu dobil punco, kako bi reagirala, ko bi izvedela, da je prva punca v mojem življenju? Verjetno tega pri mojih letih ni ravno pametno razlagati. Zagotovo bi opazila, da sem popolnoma neizkušen. Tudi sicer je misel na to, da bi doživel prvi poljub, prvi seks in te stvari pri 32+ letih, malo strašljiva. Ker te stvari ponavadi vsak normalen človek da skozi v najstniških letih ali najkasneje v zgodnjih 20ih.

Mogoče pa nismo vsi za vse in nekaterim partnerstvo pač ni namenjeno? Ja, ne morem si kaj, da se ne bi vprašal tudi tega.

Nisem brala vsega, ampak sem pomislila, če bi bilo smiselno, da se vključiš v kakšno skupino za delo na sebi (psihoterapevstko) za mlajše odrasle in se začneš družiti, zraven boš pa imel še feedback od terapevta in ostalih sooudeležencev. Je nekakšen ”varen” prostor za prve korake, izkušnje; poznam kar nekaj fantov (super fantov, mimogrede), ki so vse ”prinesli noter”, tako da ne obupat.

Če si iz Lj, vem, da je imela Sanavita take programe. So hodli v hribe, se družili, pač pri teh letih je verjetno težje najt kar neko klapo, ta način je pa za take ljudi, kot si ti (ki se sprašujejo, razmišljajo, iščejo rešitve) mogoče smiseln.

brez_punce, naredil bi uslugo sebi in ostalim, če bi se registriral 😉

Bom raziskal tudi to možnost, čeprav nisem iz Ljubljane.

Tudi sicer sem pomislil na to, da bi poiskal kakšno strokovno pomoč, pa ne vem, če sploh obstaja za te vrste problemov. Kateri strokovnjak bi bil najprimernejši (psihiater, psiholog, …)? Sicer sem nameraval o tem povprašati osebnega zdravnika, pa zaenkrat še nisem zbral dovolj poguma.

In še odgovor vsem, ki pravite naj se registriram. Se bom, samo pred nadaljnjim vzpostavljanjem stikov bi rad ugotovil, kaj delam narobe, da se izognem enakim odzivom, kot sem jih bil deležen do sedaj. Pa tudi, rad bi se naučil nekega normalnega vzpostavljanja stikov in ne bi rad, da me ljudje obravnavajo drugače zato ker poznajo mojo zgodbo. In tudi moje sporočilo na tem forumu ni bilo mišljeno kot ženitni oglas. Brez zamere, ostalih stikov imam dovolj (znancev, prijateljev) ter si jih trenutno več ne želim, primanjkljaj imam samo na področju vzpostavljanja stikov s potencialnimi partnerkami.

Niso tvoje napake, ki uničujejo tvoje priložnosti, ampak tvoje dojemanje le-teh. Če ti misliš, da si nekaj naredil narobe, še ne pomeni, da ona misli isto. S tabo kot z moškim ni nič narobe. S tabo kot z nekom, ki si ne verjame, je.

Ja a ni fajn, da ženska pozna tvojo zgodbo, pa bi vseeno rada prišla v stik s teboj? Ne tuhtaj toliko.

Bom raziskal tudi to možnost, čeprav nisem iz Ljubljane.

Tudi sicer sem pomislil na to, da bi poiskal kakšno strokovno pomoč, pa ne vem, če sploh obstaja za te vrste problemov. Kateri strokovnjak bi bil najprimernejši (psihiater, psiholog, …)? Sicer sem nameraval o tem povprašati osebnega zdravnika, pa zaenkrat še nisem zbral dovolj poguma.[/quote]

Verjetno psihoterapevt. Mogoče s kognitivno vedenjsko usmerjenostjo.

Ali pa relacijski terapevt, ker je tu govora o odnosih. Vedenjsko-kognitivna bi se bolj osredotočila na vedenje in kako ga zavestno spremeniti.

Ko bo prišla prava boš zagotovo našel prave besede oz. če boš punci dovolj všeč se bo že potrudila,da te spozna 😉

pač je nesocialen

Ojla,

Da še jaz malo pametujem.

Kot v postih pred mano, če imaš možnost da dobiš kakega psihoterapevta, skupino, potem go for it. To ziher pomaga za osebnostni razvoj (še vedno seveda moraš ti sam delat na sebi), vendar iz tvojega posta sklepam da nekih groznih frustracij nimaš in lahko napreduješ tudi brez tega.

Jaz sem imel isti problem. Tudi jaz sem začel z spoznavanjem žensk zelo pozno, 30+. Pri meni je to gotovo izhajalo iz družinskih odnosov, kjer sem dobil napačne vzorce, pomanjkanje samozavesti. Starša sta imela med seboj zelo slab odnos in potem tudi name nista mogla prenesti neke stabilnosti v čustvenem smislu. Vidim da ”matjazko” postavlja prava vprašanja, tudi moje mnenje je da vloga družine je bistvena, precej te definira, seveda pa si na koncu sam odgovoren zase in prelaganje odgovornosti na ata in mamo ne pripelje nikamor.

Sem pa uspešen v vsakdanjem življenju, z dosti zanimanji, hobiji, aktiven ,športam in sem materialno kolikortoliko preskrbljen. In to ti da širino, samozavest, veš da nisi luzer ampak da napreduješ, imaš zgodbe, zgodovino. In kolikor razberem iz tvojih postov ”iščem punco” si ti prvič:normalen tip in drugič:že nekaj dosegel in moških s tema dvema lastnostima ni prav veliko. Ženskam ni treba razlagat da nimaš velik izkušenj, še manj je smiselno nekaj nakladat, lagat, izpostavi svoje prednosti, seveda pa moraš izžarevati samozavest, ki jo boš pridobival sproti.

Lahka me spljuvate, ampak eden izmed boljših načinov spoznavanja je internet. Sploh če nimaš zelo razširjene socialne mreže v RL. Pa ni treba da ravno na silo iščeš, da si ful needy. Ampak prek forumov, chatov, msn-ja, zmenkarij se prek tipkanja lahk zelo na izi spozna osebo, ni motečih elementov, pri obeh je interes pogovora. Ni presije da žensko osvajaš (čeprav jo), lahko je samo kao prijateljski pogovor. Poleg tega si pri tem lažje odprt (pač kolikor želiš) in si poveš več kot bi si v kakem lokalu, spoznaš lahko osebo pred srečanjem v RL res zelo dobro.

Na netu imaš možnost spoznavanja veliko oseb, in pri tem vadiš komunikacijo in small chat in humor (pač ta ”bedarija” od small chata je precej bistvena stvar spoznavanja (seveda so izjeme), ženske na to padajo, in če dodaš še humor, zafrkancijo si zmagal. Men sicer to ni čist jasno, ampak to je za ženske zgleda neke vrste predigra, potem šele izpostaviš svoje atribute kakšen frajer si) in vsaj jaz sem pri tem ravno zaradi neta tudi v RL napredoval. Vidiš da na nasprotni strani so lahko tudi ženske enako nesigurne, enako imajo težave s samozavestjo, ne znajo komunicirat, ravnotako obstajajo tudi pretirano samozavestne, ohinsploh bejbe. In seveda so tudi take ki so kul, duhovite, spontane. In lahko pecaš katerokoli izmed teh kategorij, kar je sploh fajn. Bistveno pa je da ne siliš, sploh je lahko dobro da samo klepetaš, si zabaven, chitchataš, si kao prijatelj še vedno pa ji daš sveda vedeti da je ženska. In potem te bodo ženske celo same vabile na zmenke. Ali še bolje pojdita na kako aktivnost, kao da to ni zmenek. In potem prevzameš pobudo. V bistvu je filozofija pecanja prek neta enaka kot v živo. Lahko si za zabavo prebereš kako knjigo o osvajanju (ki pa seveda niso recepti).

In jaz smatram net kot moderen način komunikacije, ful ljudi se gor spozna,… če je to mogoče danes še mal ”čudno” (pa v bistvu ni), bo čez 10 let to čist normalna stvar, da si spoznal ženo na netu.. haha.
Zdaj men ni problem dobit zmenka, avanture, veze, karkoli. V bistvu bi lahka ful hodil na zmenke, ženske so zainteresirane za karkoli, avanture, sex, večinoma pa v tej starosti za resne zveze. Imel veze, trenutno pač ne, ampak to ni več bistvo te teme.

To je mojih 5 centov

Hvala, vem da je mišljeno dobronamerno, ampak s tem sem se tolažil pri 18, 20, 25 letih. Ker pa se še vedno ni nič premaknilo, mislim, da je potrebno poiskati drugačne ukrepe. Sicer obstaja nevarnost, da si bom pri 40, 50 ali kasneje še vedno govoril isto…

Hvala vsem za odgovore.

Mislim, da je tukaj največji problem. In sicer da ne obvladam tega “protokola”. Deloma zaradi že opisanih razlogov (težave z izbiro teme, nespontanost, zadržanost), deloma pa tudi zato, ker nikoli ne vem, ali še imam njeno pozornost, ali pa me posluša samo zaradi vljudnosti. Če dodam še nesigurnost in nesamozavest (ki izhaja tudi iz dejstva, da nimam še nobenih ljubezenskih izkušenj), kaj hitro iz vsega skupaj nastane polomija. Zaradi tega sem naslednjič še bolj zadržan. In zato verjetno nisem zanimiv ali pa celo ostanem neopažen.

Nič, najbolje bo, da res poiščem strokovno pomoč, po možnosti še preden življenje oddrvi mimo mene.

Živjo!

Jaz pa imam eno idejo. Mogoče je malo nora…. 🙂 “Samska še vedno” s teme Lažni odziv ima precej podoben problem kot ti – glede zadržanosti in nesproščenosti, išče fanta, stara je ravno tako 32 let…. Mogoče pa bi se dobro ujela skupaj oz. bi bilo fajn, če bi se srečala in malo podebatirala – gotovo bi našla kakšno skupno temo?

Srečno!